{"id":9095,"date":"2025-01-27T19:45:37","date_gmt":"2025-01-27T18:45:37","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/rdeca-zelva\/"},"modified":"2025-01-27T19:47:07","modified_gmt":"2025-01-27T18:47:07","slug":"rdeca-zelva","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/rdeca-zelva\/","title":{"rendered":"Rde\u010da \u017eelva"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Mo\u0161ki se po brodolomu znajde na samotnem tropskem otoku, ki ga naseljuje le nekaj rakov in ptic. Na vsak na\u010din se sku\u0161a vrniti domov, toda na\u010drte mu vsaki\u010d prekri\u017ea orja\u0161ka rde\u010da \u017eelva, ki uni\u010di mo\u017eev splav. Ko mu nekega dne sledi na kopno, jo v besu potol\u010de. A njeno telo se \u010dez no\u010d spremeni v mlado \u017eensko. Presunljiva, poeti\u010dna animirana alegorija o ve\u010dnem kro\u017eenju \u017eivljenja, \u010dlovekovi povezanosti z naravo ter globokih vezeh dru\u017eine in ljubezni v de Witovem edinstvenem minimalisti\u010dnem slogu in produkciji slovitega japonskega studia Ghibli.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Brezdialo\u0161ki animirani film, ki prepleta ro\u010dno risano in digitalno animacijsko tehniko, je prva mednarodna koprodukcija japonskega studia Ghibli, znamenitega producenta animejev, ki slovi po delih soustanovitelja studia, ikoni\u010dnega japonskega avtorja Hayaa Miyazakija. V Londonu \u017eive\u010di nizozemski animator in ilustrator, z oskarjem nagrajeni Micha\u00ebl Dudok de Wit, je film Rde\u010da \u017eelva<\/strong>, za katerega je za\u010del na povabilo japonskega studia leta 2006 pisati scenarij, delal celih deset let. Ker se je \u017eelel \u00bbizogniti estetiki ‘potovalnih bro\u0161ur’\u00ab, je tudi sam odpotoval na majhen otok v Sej\u0161elih in tam nekaj \u010dasa \u017eivel z doma\u010dini. Hodil je na sprehode, opazoval okolico in posnel na stotine fotografij.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm pripoveduje zgodbo na linearen in kro\u017een na\u010din. S pomo\u010djo \u010dasa upodablja njegovo odsotnost, tako kot lahko glasba poudari ti\u0161ino. Govori pa tudi o realnosti smrti. \u010clovek je nagnjen k temu, da se upira smrti, se je boji in brani, kar je zdravo in naravno. Toda hkrati lahko dose\u017eemo \u010dudovito in intuitivno razumevanje, da smo \u010disto \u017eivljenje in da nam ni treba kljubovati smrti. Upam, da film izra\u017ea to ob\u010dutje. \/\u2026\/ Ideja, da bi napisal zgodbo o veliki \u017eelvi, se mi je porodila \u017ee zgodaj. Morala je biti veli\u010dastno in spo\u0161tovano morsko bitje. Morska \u017eelva je mirna in samotarska; za dolga obdobja izginja v globine oceana in vzbuja skorajda ob\u010dutek nesmrtnosti. \/\u2026\/ Veliko smo razmi\u0161ljali o tem, koliko skrivnostnosti naj ohrani zgodba. Mislim, da filmi studia Ghibli zelo dobro uporabljajo prisotnost skrivnostnega. Skrivnost je lahko nekaj \u010dudovitega, toda ob\u010dinstvo ne sme izgubiti stika z zgodbo. Skrbno moramo ravnati z njo. In to brez uporabe besed, saj v filmu ni dialoga. Najenostavneje je razlo\u017eiti nekaj z besedami, a seveda so tudi drugi na\u010dini: vedenje likov, glasba in monta\u017ea.\u00ab
– Micha\u00ebl Dudok de Wit, re\u017eiser in avtor zgodbe<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Micha\u00ebl Dudok de Wit (1953, Abcoude) je v Londonu delujo\u010di re\u017eiser, animator in ilustrator nizozemskega rodu. Leta 1978 je z diplomskim filmom The Interview<\/strong> zaklju\u010dil \u0161tudij na Umetni\u0161kem kolid\u017eu v West Surreyju (danes Univerzi za ustvarjalne umetnosti). Je avtor pogosto nagrajenih televizijskih oglasov in izjemnih kratkometra\u017enih animiranih filmov. Odlikuje jih de Witova zna\u010dilna tehnika risanja s \u010dopi\u010dem, tinto in akvareli po navdihu japonske in kitajske tradicionalne umetnosti: Tom Sweep<\/strong> (1992), Menih in riba<\/strong> (Le moine et le poisson<\/strong>, 1994, nagradi c\u00e9sar in cartoon d’or ter nominacija za oskarja za najbolj\u0161i kratki film), O\u010de in h\u010di<\/strong> (Father and Daughter, 2000), Di\u0161i po \u010daju<\/strong> (The Aroma of Tea<\/strong>, 2006). De Witov presunljivi kratkometra\u017eec O\u010de in h\u010di<\/strong>, dobitnik oskarja za najbolj\u0161i kratki film leta 2001, ki danes velja za klasiko animiranega filma, je po\u017eel presti\u017ene nagrade na svetovnih filmskih festivalih, med njimi glavni nagradi v Annecyju in Clermont-Ferrandu. Rde\u010da \u017eelva<\/strong>, ki jo je de Wit posnel na pobudo in pod okriljem slovitega japonskega animacijskega studia Ghibli, je avtorjev prvi celove\u010derni animirani film.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbLjubezenska zgodba stoletja.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbNa obale Cannesa je po skoraj desetletju neutrudnega, v molk ovitega dela prineslo novi film Micha\u00ebla Dudoka de Wita. Hipnoti\u010dna, brezdialo\u0161ka Rde\u010da \u017eelva<\/strong> je basen tako preproste, tako \u010diste vrste, da se zdi, kot bi obstajala \u017ee na stotine let. Kot lesketajo\u010da se morska \u010drepinja, ki so jo brusile in gladile generacije pripovedovalcev. Ta drobni umetni\u0161ki biser \/\u2026\/ bi lahko bil adaptacija kak\u0161ne manj znane Andersenove klasike ali pa ljudske pripovedke z oddaljenega oto\u010dja v ju\u017enem Pacifiku. Toda ne, o\u010darljiva arhetipska pripoved se je porodila re\u017eiserju samemu in rezultat je najbolj pristno avtorski film, kar jih lahko letos vidite v Cannesu.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbMalo umetni\u0161kih sodelovanj obrodi tako popolno sintezo senzibilitet, kakr\u0161no najdemo v Rde\u010di \u017eelvi<\/strong>, ganljivi animirani odi \u017eivljenjskim ciklom \/\u2026\/. Minimalisti\u010dni celove\u010derec brez dialogov v duhu avtorjevega z oskarjem nagrajenega kratkega filma O\u010de in h\u010di<\/strong> ponudi \u0161e eno presunljivo odisejado o osamljenosti in \u010dvrstosti dru\u017einskih vezi. Hkrati pa daje na ogled izjemen posluh studia Ghibli za elegantno preproste zgodbe, ki dajejo slutiti globlje resnice. To je tiha in pretanjena mojstrovina podob, ki vsaka zase nosijo pomen, skupaj pa izpovedujejo univerzalno resnico.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbMinevanje \u010dasa, mo\u010d in brezbri\u017enost narave ter na\u010dela pre\u017eivetja so \u010dudovito vtkani v animirano fabulo brez dialogov \/\u2026\/. Nizozemski ilustrator in animator Micha\u00ebl Dudok de Wit z izdatno mero nepretenciozne poezije \u010dudovito razgrne svoj umetni\u0161ki polet, o katerem \u017ee dve desetletji pri\u010dajo nagrajeni kratkomtra\u017eci. Le\u017eerna, a o\u010darljiva saga ponuja skrbno odmerjene doze humorja in prebliske nadrealizma v ravno prav\u0161njih trenutkih, da zamajejo in zmedejo na\u0161a narativna pri\u010dakovanja. \/\u2026\/ Preprosto povedano, gre za najvi\u0161ji izraz tanko\u010dutne in globoko ganljive animacije.\u00ab
– Lisa Nesselson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbRde\u010da \u017eelva<\/strong> je vizualno osupljiva poeti\u010dna basen, ki poseduje mnogo ve\u010d kot zgolj lepoto. \/\u2026\/ meditativna celove\u010derna animacija preiskuje ritme naravnega sveta ter skrivnosti in uganke vsakdanjega \u017eivljenja. Zgodbi o brezimnem brodolomcu na osamljenem otoku s preprosto, pre\u010di\u0161\u010deno vizualno podobo, ki uspe biti hkrati realisti\u010dna in razko\u0161na, ne manjka nevarnosti in dramati\u010dnih dogodiv\u0161\u010din. A kot priti\u010de brezdialo\u0161kemu filmu, v katerem se pretakajo harmoni\u010dna glasba Laurenta Pereza del Mara in ambientalni zvoki narave, nas Rde\u010da \u017eelva<\/strong> ne \u017eeli le o\u010darati, pa\u010d pa tudi obogatiti duha. In to ji uspe.\u00ab
– Kenneth Turan, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbDigitalna animacija je s svojimi barvnimi plohami pogosto videti ploska. Globina in tekstura tega filma \/\u2026\/ pa sta neverjetni. Morate si ga ogledati na velikem platnu. ‘Sem ne\u017ena du\u0161a, romantik. Rad jo\u010dem,’ je lani v nekem intervjuju dejal de Wit. Vzemite to kot svarilo, ne pozabite rob\u010dkov.\u00ab
– Isabel Stevens, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbDe Witovi ekipi je, ne da bi se trudila dose\u010di fotorealizem, uspelo poustvariti gibanje s soncem obsijane morske vode, ritmi\u010dno \u0161elestenje listja, celo razliko v barvi med izpostavljenimi in potopljenimi granitnimi skalami na robu oceana. Zdi se, kot bi jim uspelo rotoskopirati celo naravo.\u00ab- Kristin Thompson, Observations on Film Art \u00bbPripoved, podana v mehkih, toplih tonih animacije in s harmoni\u010dno glasbeno spremljavo, brez besed preigrava cel spekter \u010dlove\u0161kih ob\u010dutij: v enem najbolj nepozabnih animiranih filmov zadnjih let se prepletajo drama, vznemirjenje, akcija in humor.\u00ab
– \u017eirija Mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI, LIFFe<\/p>\n

\u00bbOd vseh petih se nas je najbolj dotaknil in nas prepri\u010dal film, s katerim se odmikamo od ustaljenih predstav o tem, kak\u0161en je tipi\u010den film za mlade. Z minimalisti\u010dnim pristopom in brez dialoga se uspe soo\u010diti z univerzalnimi in ve\u010dnimi \u017eivljenjskimi vpra\u0161anji ljubezni, odra\u0161\u010danja in minevanja, predstavljenimi skozi samosvojo in iz\u010di\u0161\u010deno estetiko. Zgodbo \u010dudovito dopolnjuje glasba in v paru z animacijo ustvari meditativno in ganljivo atmosfero na samotnem otoku, kamor nas film odpelje.\u00ab
– Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, LIFFe<\/p>\n

\u00bbV \u010dasu, ko so ekranizacije Defoejevega Robinzona Crusoeja<\/em> tako neizbe\u017ene kot mutacije kapitalizma (Robinzon ga je itak izumil) in ko je popkultura – vse bolj apokalipti\u010dna, vse bolj skepti\u010dna do po\u0161astnih levitev kapitalizma – obsedena z brodolomi in samotnimi otoki \/\u2026\/, je bilo le \u0161e vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj se bo pojavil film, ki bo brodolom in samotni otok prikazal kot nekaj permanentnega. Da bo to storil nemi animirani film, je bilo nepri\u010dakovano, toda Rde\u010da \u017eelva<\/strong> \/\u2026\/ je tako briljantno preprosta, tako komplicirano kruta, tako minimalisti\u010dno sublimna in tako melanholi\u010dno precizna, da \u017eivih ljudi – no, igralcev – ne boste pogre\u0161ali. A le kako bi jih: animirani liki so tu bolj \u017eivi od \u017eivih ljudi. In ko igrajo, igrajo tako dobro, kot da so jim slog igre obliznili dolgi, po\u010dasni, sivi, tropski valovi – ali pa tropska gand\u017ea.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbZdi se, da sta za pravlji\u010dnost Rde\u010de \u017eelve<\/strong> dve razlagi. Po prvi sanjske vzorce v zgodbi dopolnjuje racionaliziranje, medtem ko gre pri drugi razlagi za pravljico v vsej njeni \u010distosti. V nobeni izmed njiju pa ni mogo\u010de zanikati mo\u010dnega ekolo\u0161kega pridiha, ki v lu\u010di podnebnih sprememb, tako kot mnoga druga umetni\u0161ka dela tega \u010dasa, opominja na vsemogo\u010dnost narave, ki se ne ozira na mikro odnose med ljudmi in \u017eivalmi, ampak dogajanje v skladu z lastnimi zakoni vodi po poti uni\u010denja in ponovnega rojstva.\u00ab
– Pia Nikoli\u010d, Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Presunljiva, poeti\u010dna animirana alegorija o ve\u010dnem kro\u017eenju \u017eivljenja, \u010dlovekovi povezanosti z naravo ter globokih vezeh dru\u017eine in ljubezni v de Witovem edinstvenem minimalisti\u010dnem slogu in produkciji slovitega japonskega studia Ghibli.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":60824,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9095"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/60824"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9095"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}