{"id":9087,"date":"2026-05-07T08:41:16","date_gmt":"2026-05-07T06:41:16","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/marguerite\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:54","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:54","slug":"marguerite","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/marguerite\/","title":{"rendered":"Marguerite"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pariz, zgodnja 20. leta. Premo\u017ena Marguerite Dumont je strastna ljubiteljica glasbe in opere. Na svojem dvorcu za izbrane goste redno prireja recitale. Toda pevka je povsem brez posluha in nih\u010de od licemernih povzpetnikov ji tega ne \u017eeli odkrito povedati. Ko mladi, izzivalni novinar objavi navdu\u0161eno kritiko njene zadnje predstave, se Marguerite kljub nasprotovanju mo\u017ea odlo\u010di iz\u017eiveti svoje sanje in nastopiti pred \u010disto pravim ob\u010dinstvom v Pari\u0161ki operi.<\/p>\n

Razko\u0161na in komi\u010dna kostumska drama o strasti, ki jo pod\u017eiga velika la\u017e, premesti milje svojega navdiha, resni\u010dne zgodbe o ameri\u0161ki bogata\u0161inji in nesojeni operetni divi Florence Foster Jenkins, v Pariz dvajsetih let. \u0160tiri nagrade cezar, vklju\u010dno z lovoriko za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Ameri\u010danka Florence Foster Jenkins (1868\u20131944) je bila premo\u017ena dama iz visoke dru\u017ebe in amaterska sopranistka, ki je zaslovela po zaslugi svojega popolnega pomanjkanja posluha. Kljub temu je leta 1944, pri 76 letih, izpolnila dolgoletne sanje in nastopila na odru slovite newyor\u0161ke dvorane Carnegie Hall. Premiero sta letos do\u017eiveli kar dve filmski upodobitvi pevkinega \u017eivljenja. V biografsko zvestej\u0161i adaptaciji Florence Foster Jenkins<\/strong> britanskega re\u017eiserja Stephena Frearsa je v vlogi naslovne junakinje nastopila Meryl Streep.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPred pribli\u017eno desetimi leti sem na radiu zasli\u0161al nenavadno operno pevko, ki je interpretirala Mozartovo arijo Kraljica no\u010di in pri tem neverjetno fu\u0161ala. Bilo je sme\u0161no in na neki na\u010din izjemno \u2026 Posnetek je pokal, bil je star in skrivnosten, kot bi prihajal iz ‘drugega sveta’. Izvedel sem, da ji je bilo ime Florence Foster Jenkins, \u017eivela pa je v Ameriki v 40. letih. \/\u2026\/ Film je zelo svobodna interpretacija resni\u010dne osebe. Lahko bi ga primerjali z mojim filmom V za\u010detku<\/strong> (\u00c0 l’origine): za\u010del sem s poglobljeno \u0161tudijo glavnega lika, opravil veliko raziskovalnega dela, nato pa napisal fiktivno zgodbo \/\u2026\/. Pomembno si je ustvariti lastno razumevanje dogodkov, podati pogled na temeljne \u010dlove\u0161ke resnice, ki jih vsebuje tak\u0161en originalen poklic, in to potem svobodno prevesti v film. Resni\u010dno verjamem, da vsi potrebujemo fikcijo, da bi se dokopali do globljega razumevanja resni\u010dnega sveta in ljudi, ki v njem \u017eivijo. Ne morem se zadovoljiti ne z dokumentarnim filmom ne s \u010disto fikcijo. Poleg tega se tudi lik na platnu nahaja nekje med resnico in izmi\u0161ljijo, med igral\u010devim resni\u010dnim \u017eivljenjem in vlogo, ki jo igra. \/\u2026\/ Rad imam like, ki so trmasti in obsedeni po naravi. S svojo osebnostjo poganjajo ves film, vdahnejo mu napetost, ritem in smer. Marguerite \u017eivi svojo strast, do\u017eivlja sre\u010do in trpljenje, ki sta neizbe\u017eni del \u017eivljenja, posve\u010denega glasbi. Poje popolnoma neugla\u0161eno, toda hkrati izra\u017ea divjo \u017eeljo. Tak\u0161na je kot mi vsi, saj vsi potrebujemo iluzije.\u00ab
– Xavier Giannoli, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Xavier Giannoli (rojen leta 1972 v Franciji) je po \u0161tudiju na filozofski fakulteti sprva delal kot novinar in nato asistent re\u017eije. Leta 1993 je za\u010del re\u017eirati lastne kratke filme. L’interview<\/strong>, zgodba o mladem novinarju, ki bi rad intervjuval zdaj \u017ee ostarelo hollywoodsko zvezdnico Avo Gardner z Mathieujem Amalricom v glavni vlogi, mu je leta 1998 prinesel cezarja in cansko zlato palmo za najbolj\u0161i kratkometra\u017eec. V naslednjih nekaj letih so sledili celove\u010derni prvenec Les corps impatients<\/strong> (2003), skrivnostna romanti\u010dna drama Une aventure<\/strong> (2005) in glasbena drama o ostarelem pevcu Pevec <\/strong>(Quand j’\u00e9tais chanteur, 2006) z G\u00e9rardom Depardieujem. Slednji je bil prikazan v tekmovalnem programu festivala v Cannesu, kamor se je leta 2009 uvrstil tudi film V za\u010detku <\/strong>(\u00c0 l’origine), posnet po navdihu resni\u010dne zgodbe iz \u010drne kronike o gradbeni\u0161kem \u0161pekulantu. Naslednji film, Superstar <\/strong>(2012), se je uvrstil v tekmovalni program bene\u0161kega festivala, kjer je bil premierno prikazan tudi avtorjev \u0161esti celove\u010derec, Marguerite<\/strong>.\u00a0 \u00a0<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbZatisnite si u\u0161esa in odprite srca: v perfektno ugla\u0161eni komediji manir francoskega re\u017eiserja Xavierja Giannolija si brezsramna pevka s preve\u010d denarja in premalo talenta kupi mesto pod \u017earometi in spotoma razkrinka hipokrizijo svoje priliznjene klike. \/\u2026\/ sijajna satira se ne pona\u0161a le s tem, da je med leto\u0161njima adaptacijama prva dosegla platno, pa\u010d pa tudi z izjemnim talentom re\u017eiserja filma Pevec<\/strong>, ki je za delikatno snov ubral ravno pravi ton.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbZapletena zarota, s katero sku\u0161ajo Marguerite obvarovati pred resni\u010dnostjo njene situacije, se sprevr\u017ee v pevkine vaje za veli\u010dasten javni nastop, ki vklju\u010dujejo gluhega pianista, bradato vede\u017eevalko in izsiljevanje pevskega in\u0161truktorja, toda Giannoli in Frotova poskrbita, da Marguerite nikoli ne postane predmet posmeha. Ravno nasprotno: utele\u0161a nekak\u0161no \u010dudovito neukro\u010denost \u2013 predanost glasbi, ki je zmo\u017ena prese\u010di zadu\u0161ljiva razo\u010daranja resni\u010dnega \u017eivljenja.\u00ab
– Mark Kermode, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bbMarguerite <\/strong>se z navdu\u0161ujo\u010do ve\u0161\u010dino loti grenko-sladke resnice, da si lahko z denarjem kupi\u0161 marsikaj, le ljubezni in talenta ne. Kostumski film s \u010dudovito scenografijo in popolno igralsko zasedbo \/\u2026\/. Kljub dol\u017eini film do zadnjih trenutkov ohrani svojo napetost. In glasbena podlaga \u2013 tako tista ugla\u0161ena kot tista zafu\u0161ana \u2013 je \u010dudovita.\u00ab
– Lisa Nesselson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbPredstava Catherine Frot, polna topline, humorja in upanja, je tisto, kar poganja zgodbo in privede celo do trenutkov, ki nasmejejo na ves glas.\u00ab
– A Wolfe, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbBr\u017ekone noben umetni\u0161ki milje ni predmet tolik\u0161nega romantiziranja kot medvojni Pariz, \u010das, ko je bil nadrealizem v polnem razmahu ter se je izgubljena generacija zapisovala (in zapijala) v zgodovino. Francoski film Marguerite<\/strong>, ki se odvija leta 1921 tako na zabavah visoke dru\u017ebe kot na boemskih veselja\u010denjih, je razko\u0161na kostumska drama, ki pa vendarle ne izgublja \u010dasa z nostalgijo v slogu Polno\u010di v Parizu<\/strong>. Celo avantgardni stremuhi s stranskih \u010drt Giannolijevega zabavnega celove\u010derca prekipevajo od sebi\u010dnega pohlepa.\u00ab
– Benjamin Mercer, The A.V. Club<\/em><\/p>\n

\u00bbCatherine Frot je v vlogi Marguerite kot na ste\u017eaj odprt prevodnik \u2013 odprtih rok \u010daka na muzo, ki se nikakor ne prika\u017ee. Na njej je nekaj otro\u0161kega, a hkrati (tako sme\u0161no kot \u017ealostno) u\u010dinkuje kot povsem zrela umetnica.\u00ab
– Mick LaSalle, San Francisco Chronicle<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm ni ne dobrohoten ne krut, pa\u010d pa moder, \u0161irokega duha in \u010dudovito zabaven.\u00ab
– Joe Morgenstern, The Wall Street Journal<\/em><\/p>\n

\u00bbIn Marguerite, ki bi z veseljem odplesala v Satiejevo Parado<\/em>, je dadaisti\u010dni ideal – tabula rasa. To\u010dka, na kateri se bo svet za\u010del znova, od za\u010detka. Marguerite Dumont, parodija zvezd neme dobe, ki so imele obraz, ne pa tudi glasu (Chaplin je imel grozljiv glas), in soimenjakinja holivudske zvezde Margaret Dumont, iz katere so se v sedmih komedijah nor\u010devali bratje Marx, je komi\u010dna, ker ne ve, da je revolucionarka. Bolj ko se pa\u010di, lep\u0161a je. In bolj ko krvavi, te\u017eje se ji je posmehovati.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPolna satire, \u010dustvenih intermezzov in hudomu\u0161nih prizorov, v katerih gledalec ne ve ali naj se nasmehne ali pa v zadregi povesi glavo, je omenjena evropska koprodukcija prava poslastica za \u010dute, \u010de si le pravo\u010dasno zatisnemo u\u0161esa. Kostumografija je odli\u010dna in neverjetno dodelana, Pariz v za\u010detku 20. let je tema\u010den in glamurozen, karakterji so \u010duda\u0161ki, polni notranjih demonov in skrivnosti, vse pa dru\u017ei neverjetno o\u010darljiva Marguerite in ogromna la\u017e. Vsestranska Catherine Frot, ki je za svoj portret nenadarjene pevke prejela nagrado cezar za najbolj\u0161o igralko, namre\u010d mojstrsko o\u017eivi Marguerite, ki je tako mo\u010dna kot usmiljena, neskon\u010dno velikodu\u0161na in zvesta, ranljiva in trdo\u017eiva, predvsem pa neskon\u010dno osamljena. Ritem filma je lagoden, a se pri tem\u00a0 na\u0161e pri\u010dakovanje stopnjuje vsaki\u010d, ko se glavna junakinja povzpne na oder, \u017eelimo ji namre\u010d le najbolj\u0161e in neizogibno navijamo za njen uspeh.\u00ab
– Jerica \u0160emerl-Harmel, Kevd’r<\/em><\/p>\n

\u00bbA film ima poleg pretanjene scenaristi\u010dne zasnove glavnih oseb in njenega nastopa tudi druge prednosti. Marguerite<\/strong> je nedvoumno ume\u0161\u010dena v \u010das in kraj kamor je postavljena. Dvajseta v Parizu ne slu\u017eijo le za kuliso in za izgovor za razko\u0161no kostumografijo. Margueritini nastopi so skoraj dadaisti\u010dni. V spomin torej nemudoma prikli\u010dejo istoimensko umetni\u0161ko gibanje in klasi\u010dno avantgardo, ki sta bila na vrhuncu prav tam in prav takrat. \u010cetudi Marguerite<\/strong> ne trdi, da je bila njegova protagonistka kot pevka priljubljena zato, ker ni bilo ve\u010d nujno, da je glasba melodi\u010dna, da bi bila cenjene, takratne spremembe v videnju umetnosti neizbrisno vtisne v samo zgodbo komi\u010dno tragi\u010dne pevske zvezde.\u00ab
– Tina Poglajen, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Razko\u0161na in komi\u010dna kostumska drama o strasti, ki jo pod\u017eiga velika la\u017e, premesti milje svojega navdiha, resni\u010dne zgodbe o ameri\u0161ki bogata\u0161inji in nesojeni operetni divi Florence Foster Jenkins, v Pariz dvajsetih let. \u0160tiri nagrade cezar, vklju\u010dno z lovoriko za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9088,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9087"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9088"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9087"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}