{"id":9085,"date":"2020-01-03T13:13:26","date_gmt":"2020-01-03T12:13:26","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/no-home-movie\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:33","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:33","slug":"no-home-movie","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/no-home-movie\/","title":{"rendered":"No Home Movie"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Chantal Akerman v nena\u010drtovanem dokumentarnem filmu spremlja svojo mater do zadnjih trenutkov njenega \u017eivljenja. Natalia Akerman je kot poljska \u017didinja pre\u017eivela internacijo v Auschwitzu in si nato v Bruslju ustvarila dru\u017eino. Kamera, odlo\u017eena na to ali ono mizo, jo snema v skrbno urejenem me\u0161\u010danskem stanovanju, med dnevnimi opravili, med kuhinjskimi obroki s h\u010derko Chantal. Ko je ta v tujini, v New Yorku, v Oklahomi, se pogovarjata po skypu. Med njune pogovore se vrinjajo posnetki gole izraelske pu\u0161\u010dave.<\/p>\n

Poslednje delo Chantal Akerman (1950\u20132015) je intimen portret avtori\u010dinega odnosa z materjo Natalio, ki vse od prelomne mojstrovine Jeanne Dielman, 23, Quai du commerce, 1080 Bruxelles<\/strong>, s katero je za vselej spremenila podobo in misel o filmski umetnosti, predstavlja osrednjo figuro v \u017eivljenju in delu belgijske cineastke.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017de leta snemam povsod, takoj ko zagledam kader. Brez kak\u0161nega gotovega cilja, zgolj zaradi ob\u010dutka, da bo iz teh podob neko\u010d nastal film ali umetni\u0161ka instalacija. Preprosto prepustim se, ker si tega \u017eelim, in vodi me le vzgib. Nikakr\u0161en scenarij, nikakr\u0161en zavesten projekt ali na\u010drt. Iz posnetkov so \u017ee nastale tri instalacije, ki so jih razstavili na \u0161tevilnih lokacijah. Jaz pa snemam dalje. S svojo kamero. Sama. Prej\u0161njo pomlad sem s pomo\u010djo Claire Atherton in Cl\u00e9mence Carr\u00e9 zbrala pribli\u017eno 20 ur podob in zvokov, ne da bi vedela, kam me pot vodi. Nato smo za\u010dele klesati material. Iz 20 ur jih je najprej nastalo 8, potem 6 in nazadnje sta ostali dve. In takrat sem ga zagledala, prepoznala sem film in si rekla: seveda, to je film, ki sem ga hotela narediti. Ne da bi si to priznala. \u010ce bi si morala priznati, \u010de bi se za\u010dela zavedati, kaj se dogaja, \u010de bi si od vsega za\u010detka zastavila ta projekt, tega filma najbr\u017e ne bi nikoli posnela. Bilo bi me strah. Ali pa me ne bi bilo dovolj strah. Kajti to je v prvi vrsti film o moji materi, o materi, ki je ni ve\u010d. O \u017eenski, ki je leta 1938 iz Poljske prebegnila v Belgijo, be\u017ee\u010d pred pogromi in trpin\u010denjem. O \u017eenski, ki jo vidimo samo v njenem stanovanju, nikjer drugje. V stanovanju v Bruslju. O materi, ki sva jo s sestro ves \u010das zapu\u0161\u010dali, da bi jo po dolgih popotovanjih ena ali druga zopet na\u0161li. Je torej film o moji materi, a ne samo to. Med podobe trenutkov, pre\u017eivetih z materjo, se vrinjajo posnetki iz oddaljenih krajev, v\u010dasih iz de\u017eel, ki so suhe in puste. In vsaki\u010d, ko se vrnemo k njej, je bolj \u0161ibka. Dokler nazadnje \u0161e komaj govori in jo spanec premami po vsakem stavku. Toda ne sme spati. Zdravnik nama je rekel: ne pustita ji zaspati. Tako se s sestro trudiva, da bi ostala budna, v strahotno bole\u010dem prizoru jo kli\u010deva: ‘Mama, mama, mama!’ Skoraj gluha je. A naju vseeno sli\u0161i. Nato jo zopet zapustiva; vidimo pu\u0161\u010davo, sli\u0161imo veter. In nato se spet znajdem v stanovanju. V mali sobici si zave\u017eem vezalke, zamahnem z lasmi. Zagrnem zavese. Posnetku sledi drugi, ki bo zadnji. Tega smo \u017ee videli. Zamrznjen kader. Pogled proti kuhinji, proti njeni spalnici. A v tem stanovanju ni nikogar ve\u010d. To je film o svetu, ki se premika, in ki ga mati nikoli ne vidi; skoraj nikoli ve\u010d ne zapu\u0161\u010da stanovanja. Toda zunanji svet resni\u010dno obstaja; tihotapi se med posnetke stanovanja kot kan\u010dek rumene na slikarskem platnu, brez katere slika ne bi obstajala. Je tudi film ljubezni, film o izgubi, v\u010dasih sme\u0161en, v\u010dasih stra\u0161en. Toda motren iz spo\u0161tljive distance, vsaj tako mislim. Film, v katerem se odvija prenos \u2013 diskreten, skorajda spontan, brez patosa \u2013 iz neke kuhinje v Bruslju. Trenutno je film seveda surov material, v grobih potezah, nekak\u0161en art brut<\/em> ali ‘umetnost obstrancev’. Toda nikoli ne sme postati dodelan, izgubil bi svojo mo\u010d. Na trenutke je okoren, a v tem primeru je okornost vrlina. Bega in tava, ne da bi vedeli, kam nas bo pripeljal. In vendar lahko vodi le k enemu, k smrti. Smrti matere, ki je ne bomo nikoli ve\u010d videli. Samo stanovanje, zdaj prazno, mol\u010de govori o njej. Film se za\u010dne s posnetkom drevesa, ki ga stresa silovit veter. Prizor traja neskon\u010dno. Stati\u010dni kader, toda poln gibanja, hrupa, tuljenja vetra. Ob\u010dutek ima\u0161, da se ne bo nikoli kon\u010dal, pa se. Obla\u010den posnetek, siva, razpr\u0161ena svetloba, brez kontrasta, umazano bela svetloba. Nato sledi son\u010dni posnetek iz bruseljskega parka, najbr\u017e narejen spomladi, ko je trata tako zelena, da te zaslepi. V prvem planu vidimo starca od zadaj, kako sedi na klopi. Po vsem tistem pesku je morala priti zelena; po nevihti potrebujemo zati\u0161je. In natanko tako je bil film zmontiran; posnetki niso tam, da bi predajali informacije, delujejo na \u010dustveni ravni, na gledalca u\u010dinkujejo, se ga\/je dotaknejo. Zgodba se razvija korak za drobnim korakom, nekako tako kot vstopimo v to bruseljsko stanovanje, kjer se \u017eenska pomika s \u0161ibko milino \u010dloveka, ki sku\u0161a ohraniti svoje krhko ravnovesje. \u017denska, ki sku\u0161a obdr\u017eati nadzor \u2026\u00ab
– Chantal Akerman<\/p>\n

o avtorici<\/strong>
\u00bbChantal Akerman je nagovarjala slehernega med nami, intimno, kot bi se z vsakim pogovarjala iz o\u010di v o\u010di, kot bi vsak od nas sam sedel pred projicirano sliko v kinodvorani ali v muzeju\/galeriji, kjer so razstavljene njene instalacije. To je film, ki tli v nas, ki \u017eivi v nas, kinematografija, ki smo jo podedovali, ki bo skozi nas \u017eivela naprej. Mi smo njene sirote, a hkrati smo njeni dedi\u010di.\u00ab
– B\u00e9r\u00e9nice Reynaud, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbChantal Akerman, ki jo po silovitosti in izvirnosti lahko primerjamo z Godardom ali Fassbinderjem, zaseda br\u017ekone najpomembnej\u0161e mesto med evropskimi re\u017eiserji svoje generacije.\u00ab
– J. Hoberman, <\/strong>The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbFilmi Chantal Akerman predstavljajo absolutno najpomembnej\u0161i in najbolj koherenten filmski opus katerekoli re\u017eiserke v zgodovini filma.\u00ab
– Gene Siskel<\/em> Film Center Gazette<\/em>, \u0160ola umetnostnega in\u0161tituta v Chicagu<\/p>\n

\u00bbPri pi\u010dlih 25 letih je belgijska re\u017eiserka Chantal Akerman leta 1975 z detajlno kroniko obsesivnih rutin neke gospodinje, filmom Jeanne Dielman, 23, Quai du commerce, 1080 Bruxelles<\/strong>, ustvarila ve\u010d kot tri ure trajajo\u010d filmski mejnik. A to je bil \u0161ele za\u010detek. V naslednjih desetletjih je pionirsko ustoli\u010dila film potrpe\u017eljivega opazovanja skozi dolge posnetke, ustvarila filmske eseje, ki so zaplodili legije posnemovalcev, posnela muzikal ali dva, se lotila meditativnega preiskovanja ameri\u0161ko-mehi\u0161ke meje in vzhodnega bloka, zasnovala video instalacije za najve\u010dje svetovne galerije in posnela film o \u017eidovskem humorju.\u00ab\u00a0
– Nicholas Rapold, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00a0o filmu<\/strong><\/p>\n

\u00bbKo sem ga gledal prej\u0161nji teden, je bil presunljiv. Zdaj mi para srce.\u00ab
– J. Hoberman, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbV jedru enormnega opusa Chantal Akerman je avtori\u010dina mati, \u017eenska, ki je pre\u017eivela holokavst, se nato poro\u010dila in v Bruslju vzgajala svojo dru\u017eino. V teku zadnjih letih sta bila \u017eivljenje re\u017eiserkine matere in njuna mo\u010dna vez pogosto ekspliciten predmet njenih videov, knjig in instalacij. S filmom No Home Movie <\/strong>h\u010di Akerman portretira mater Akerman v zadnjih letih njenega \u017eivljenja. Skrajno intimen film, a tudi film izjemne formalne preciznosti in lepote, je eno tistih redkih umetni\u0161kih del, ki so hkrati osebna in univerzalna, ter prav tolik\u0161na mojstrovina kot temeljno delo avtori\u010dine kariere Jeanne Dielman, 23, quai du Commerce, 1080 Bruxelles<\/strong>.\u00ab
– Filmski festival v New Yorku<\/p>\n

\u00bbKot bi Chantal Akerman, morda prvi\u010d v karieri, popolnoma razgalila sr\u017e svojega dela in svoje rane.\u00ab
– Andr\u00e9a Picard, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbAkermanova nas spusti v svoj svet in nam skozi zna\u010dilno kompleksno formo dovoli doumeti svoje fragmentirano do\u017eivljanje doma.\u00ab
– Justine Smith, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce sta politika in estetika Chantal Akerman posve\u010deni ‘historiografiji in teoriji \u017eensk gospodinj’, kot zapi\u0161e Jayne Loader v svojem eseju o Jeanne Dielman<\/strong>, objavljenem v reviji Jump Cut <\/em>leta 1977, potem je No Home Movie<\/strong>, re\u017eiserkino odlo\u010dno nesentimentalno ljubezensko pismo nedavno preminuli materi Natalii, nujno kulminacija tega projekta.\u00ab
– Clayton Dillard, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbIntimna samorefleksija \/…\/ ne\u017een, presunljiv film.\u00ab
– Sheri Linden, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poslednje delo Chantal Akerman (1950\u20132015) je intimen portret avtori\u010dinega odnosa z materjo Natalio, ki vse od prelomne mojstrovine Jeanne Dielman, 23, Quai du commerce, 1080 Bruxelles, s katero je za vselej spremenila podobo in misel o filmski umetnosti, predstavlja osrednjo figuro v \u017eivljenju in delu belgijske cineastke.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9086,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9085"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9086"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9085"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}