{"id":9081,"date":"2020-01-03T13:13:26","date_gmt":"2020-01-03T12:13:26","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/loving\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:33","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:33","slug":"loving","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/loving\/","title":{"rendered":"Loving"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Richard in Mildred se poro\u010dita iz globoke ljubezni. Toda pi\u0161e se leto 1958 in virginijske dr\u017eavne oblasti nimajo posluha za rasno me\u0161ane zakone. Neke no\u010di vdrejo v njun dom, ju spravijo za zapahe in nato iz\u017eenejo iz dr\u017eave. Zakonca se zate\u010deta v Washington in spro\u017eita sodni postopek proti zvezni dr\u017eavi Virginiji. Ko njun primer dose\u017ee vrhovno sodi\u0161\u010de, postane jasno, da ne gre ve\u010d samo za vpra\u0161anje njunega bivali\u0161\u010da, temve\u010d za pravice vseh rasno me\u0161anih parov v ZDA.<\/p>\n<p>Ne\u017ena oda ljube\u010demu paru, ki je sredi minulega stoletja s tihim uporom postavil nov mejnik boja za dr\u017eavljanske pravice v ZDA. Film, ki ga je po resni\u010dnih dogodkih posnel Jeff Nichols (<strong>Zakloni\u0161\u010de<\/strong>), je svetovno premiero do\u017eivel na festivalu v Cannesu.\u00a0<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbNi dvoma, da bi \u017ee sodni primer sam po sebi lahko napolnil ves film. A \u017eelel sem posneti ljubezensko zgodbo in nisem hotel, da bi jo sodni primer preglasil. \/&#8230;\/ Dotaknila se me je prav ljubezen med dvema \u010dlovekoma. \u0160ele iz nje zraste drugi pomemben del zgodbe \u2013 odlo\u010ditev vrhovnega sodi\u0161\u010da. Menim, da je dragocen vsak trenutek, ki nas opozori na eleganco in preprosto lepoto ljubezni. \/&#8230;\/ Ko govorimo o enakosti in medrasnem zakonu, se ljudje zelo hitro skrijejo za svoja politi\u010dna stali\u0161\u010da, v ospredje stopi njihova ideologija, zate\u010dejo se k posplo\u0161enim utemeljitvam, kar v resnici nima nobene zveze z vsakodnevno resni\u010dnostjo obravnavane tematike. Zakonca Loving sta resni\u010dna. Vsak dan vstaneta za zajtrk, vsak ve\u010der le\u017eeta k po\u010ditku in posku\u0161ata ohraniti zvezo. Ko ju vidite, ni ve\u010d o \u010dem razpravljati. Kako bi sploh lahko oporekali temu razmerju? \/&#8230;\/ Lovingova nista bila niti nista \u017eelela postati mu\u010denika. Nista bila in nista \u017eelela postati simbol. Bila sta le \u010dloveka, ki sta se ljubila in sta hotela biti drug z drugim in s svojo dru\u017eino.\u00ab<br \/>&#8211; Jeff Nichols<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Loving proti Virginiji je pomemben sodni primer, ki je v ZDA postavil nov civilizacijski mejnik. Mildred in Richard Loving sta bila v Virginiji obsojena na leto dni zapora, ker sta kr\u0161ila prepoved medrasne zakonske zveze. Ko sta svoj primer pripeljala pred sodi\u0161\u010de, je vrhovno sodi\u0161\u010de soglasno odlo\u010dilo, da je zakon, ki prepoveduje medrasne zakonske zveze, neustaven. S to odlo\u010ditvijo sodi\u0161\u010da so bile ukinjene vse na rasi utemeljene pravne omejitve sklepanja zakonskih zvez v ZDA.<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Jeff Nichols (rojen leta 1978 v Arkansasu, ZDA) je predstavnik mlade generacije ameri\u0161kega neodvisnega filma. V svojih filmih se redno vra\u010da med zgodbe z juga ZDA, od koder prihaja tudi sam, znan pa je tudi po plodnem sodelovanju z igralcem Michaelom Shannonom. Nicholsov prvenec <strong>Nasilne zgodbe<\/strong> (Shotgun Stories, 2007) je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja kritikov, slovenskemu ob\u010dinstvu pa ga je re\u017eiser predstavil na ljubljanskem Liffu leta 2007. Pet let kasneje je prav tam prejel glavno nagrado vodomec za svoj drugi celove\u010derec <strong>Zakloni\u0161\u010de<\/strong> (Take Shelter, 2011), poeti\u010den in alegori\u010den film o malem \u010dloveku v dobi ekonomskih in ekolo\u0161kih katastrof. Njegov tretji celove\u010derec <strong>Mud<\/strong> (2012) je zgodba o<strong> <\/strong>mo\u0161kem na begu pred roko zakona,<strong> <\/strong>podana s perspektive najstni\u0161kega fanti\u010da, ki se ube\u017eniku odlo\u010di pomagati. S \u010detrtim celove\u010dercem <strong>Midnight Special<\/strong> (2016), ki je bil prikazan v tekmovalnem programu berlinskega filmskega festivala,<em> <\/em>se je Nichols prvi\u010d preizkusil v znanstvenofantasti\u010dnem \u017eanru. Film <strong>Loving<\/strong> je svetovno premiero do\u017eivel v tekmovalnem programu festivala v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Loving<\/strong> je nepretenciozen film o dveh resni\u010dnih, skromnih osebah. A ne dovolite, da vas to zavede. Prav kakor sta Richard in Mildred Loving na koncu preobrnila status quo in se zapisala v zgodovino ameri\u0161kega prava, se tudi ta film o njunih \u017eivljenjih izka\u017ee za tiho vodo, ki dere bregove. \/&#8230;\/ <strong>Loving<\/strong> ni sodna drama, polna odvetni\u0161kih strategij in prizorov s sodi\u0161\u010da. Tega filma ne zanimajo javna, ampak zasebna \u017eivljenja, zanima ga, kako sta se dva navadna \u010dloveka, prizadeta spri\u010do dolgoletne ujetosti v spiralo neusmiljenega sistema, nekega dne odlo\u010dila, da imata tega dovolj. \/&#8230;\/ <strong>Loving<\/strong> je ganljiv, a nikoli \u010dezmeren, in nekatera sporo\u010dila podaja posredno \u2013 na primer posnetek para, ki gleda pristanek Neila Armstronga na Luni. \u010ceprav ni izgovorjena niti beseda, je poanta nedvoumna: \u010dloveka smo poslali na Luno, tema dvema \u010dlovekoma pa ne moremo dopustiti, da \u017eivita v miru. <strong>Loving<\/strong> \u010dudovito ilustrira to uganko, ki nas spremlja \u0161e danes.\u00ab<br \/> &#8211; Kenneth Turan, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Loving<\/strong> je sicer intimen film, a ne razsipava s \u010dustvi. \/&#8230;\/ Nobenih o\u010ditnih katarzi\u010dnih trenutkov nam ne nameni \u2013 nobenih velikih zlomov ali govorov ali sporov. Toda ne bodite presene\u010deni, \u010de vam bodo ob koncu filma po licih polzele solze.\u00ab<br \/>&#8211; Bilge Ebiri, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>Loving<\/strong> se ogne hrupni drami in se raje dr\u017ei prostorov, kjer se rada zadr\u017eujeta njegova junaka: prostorov umirjene dru\u017einske harmonije in doma\u010dih travnikov. Zgodovina je prikazana kot cirkus, ki se dogaja nekje pro\u010d od resni\u010dnega mesta bivanja. Medtem ko sodi\u0161\u010de odlo\u010da o njuni usodi, se Richard vzpenja po lestvah in popravlja avtomobile, Mildred pa pospravlja po hi\u0161i in skrbi za otroke. Nichols \/&#8230;\/ uti\u0161a preostale dele filma, da lahko drobna dejanja upora, kot je roka, ki po\u010diva na rami drugega, odmevajo, kot bi skozi stetoskop odjeknil udarec srca.\u00ab<br \/>&#8211; Sophie Monks Kaufman, <em>Little White Lies<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Loving<\/strong> potegne dva lika iz zgodovine in si posku\u0161a zamisliti, kak\u0161na sta bila kot navadna \u010dloveka, preden sta postala spomenika izjemnosti ameri\u0161kega naroda. Film vztraja na stali\u0161\u010du, da je Lovingova najbolj dolo\u010dala popolna vsakdanjost njune ljubezni in da je njun boj prav zato postal ena klju\u010dnih zgodb te de\u017eele.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla Dargis, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbStonova sijajna fotografija ujame \u010dudovite detajle: ble\u0161\u010danje sonca, ko Richard stopi iz zapora, oblak pare, ki se radostno zgosti nad kotli\u010dkom na \u0161tedilniku, \u017ealostno zaplato usihajo\u010de trate ob vhodu hi\u0161e Lovingovih v Washingtonu, ki je tako beden nadomestek prerije. Film, podlo\u017een s senzibilnimi orkestrskimi kompozicijami, tu in tam pa tudi z jazzovskimi uspe\u0161nicami tistih \u010dasov, je zbru\u0161en do visokega sijaja, a je kljub temu vse prej kot neizviren ali neoseben. <strong>Loving<\/strong> ali balada o Richardu in Mildred je najbolj\u0161a mo\u017ena razli\u010dica tovrstnega filma \u2013 ne radikalna reinvencija zgodovinske biografske drame, ampak njena brezmade\u017ena, zadr\u017eana revizija \u2013, globoko ob\u010duten in nenavadno prepri\u010dljiv dokaz resnice, ki je v\u010dasih sli\u0161ati naivno: ljubezen zmaga.\u00ab<br \/>&#8211; Jessica Kiang, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ Nichols pripravi teren za mehak na\u010din naracije, kjer zgodbo pripovedujejo obrazi igralcev. Edgerton je prvovrstna izbira za vlogo zadr\u017eanega lika, ki ga bolj kot velikopoteznost zanima ohranitev njegove zasebnosti. Ruth Negga pa je tista, ki se skozi film resni\u010dno razvije v gibalo napredka. Njene begajo\u010de o\u010di zgovorno pri\u010dajo o rasto\u010di \u017eelji po izravnavi krivice, povzro\u010dene dru\u017eini, ki se medtem pove\u010da za tri otroke, pa \u010deprav tega procesa ne zmore zares ubesediti.\u00ab<br \/>&#8211; Eric Kohn, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNichols, pedanten kronist ju\u017enja\u0161kega vsakdanjika, je ostal zvest zornemu kotu Lovingovih. &#8216;To ni prav,&#8217; je vse, kar uspe Richard povedati v svoj zagovor ob aretaciji. To je sodna drama, ki na sodi\u0161\u010de postavi le dva kratka prizora in se nikoli ne zate\u010de k burni retoriki. Ko se Mildred in Richard prvi\u010d znajdeta na sodi\u0161\u010du, ju vidimo, kako sklonjenih glav stojita pred sodnikom. Edina sled njunega upora je kratek premor, preden Mildred vidno pogoltne slino in prizna krivdo. Prizor je v lu\u010di njune poni\u017enosti le \u0161e bolj srhljiv in \u017ealosten.\u00ab<br \/>&#8211; Isabel Stevens, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ film prika\u017ee vso paleto Nicholsovih ve\u0161\u010din (njegov ob\u010dutek za realizem in lahkotnost, s katero zleze po ko\u017eo likom delavskega razreda, njegov smisel za zadr\u017eevanje podatkov, za ritem in atmosfero, na\u010din, kako izzove \u010dustva), saj re\u017eiser dobro ve, kako sporo\u010dila, ki bi jih rad prenesel gledalcem, v film vplesti tako mimogrede, da zgodbe s tako resno tematiko ne bi dodatno obremenil.\u00ab<br \/>&#8211; Fabien Lemercier, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZakonca Loving nista hodila na protestne shode, nista korakala z Martinom Lutherjem Kingom, nista bila juri\u0161nika gibanja za dr\u017eavljanske pravice, nista bila feti\u0161a sixties ikonografije, nista bila ideologa ali protestnika, toda njun zakon je bil protest. In \u010de ho\u010dete: njuna ljubezen je bila protest, ki je zlomil rasisti\u010dni sistem. Bolj ko sta ohranjala zasebnost, bolj sta \u0161okirala sistem in zgodovino. In Jeff Nichols, ki je za film to, kar je bil Faulkner za literaturo (<strong>Shotgun Stories<\/strong>, <strong>Midnight Special<\/strong>, <strong>Mud<\/strong>, <strong>Zakloni\u0161\u010de<\/strong>), briljantno izri\u0161e revolucionarni potencial zasebnosti. <strong>Loving<\/strong> je ultimativni hommage zasebnosti \u2013 njeni zgodovinski nervoznosti, njeni nervozni zgodovinskosti.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNichols bi zgodbo seveda lahko povedal v formatu tipi\u010dne sodne drame, v kateri bi vso vpleteno problematiko prevedel v niz argumentacijskih dvobojev. Vendar je ubral bolj domiselno in morda celo bolj daljnose\u017eno pot. \u017divljenje svojih tokratnih protagonistov je predstavil podobno kakor \u017eivljenja vseh doslej\u0161njih &#8211; kot preplet stremljenja, sanj, trdega dela, dru\u017einske skupnosti, predanosti in, kakor zgolj po posre\u010denem naklju\u010dju namiguje njun priimek, ljubezni. Tak\u0161nemu sosledju podob je moral dodati le goli minimum utrinkov iz kazenskega pregona in sodne obravnave, daje izrazil najbolj bistveno resnico &#8211; ljubezen, naj se ljubijo pripadniki razli\u010dnih ras, razli\u010dnih narodnosti, razli\u010dnih religij ali istega spola, postane politi\u010dno dejanje samo zato, ker jo v politiko porine nesmiselna prepoved. Vsej histeriji o ne-dru\u017ebotvornosti ali ne-naravnosti je treba v obraz mirno povedati, da si je za lastno frustracijo, za bes in nestrinjanje kriva sama. Da sama vsiljuje bolne izmisleke naravi, v kateri vse mirno te\u010de tako, kot je treba. V tem oziru je Nicholsov film \u010disto zmagoslavje.\u00ab<br \/>&#8211; Du\u0161an Rebolj, <em>Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ne\u017ena oda ljube\u010demu paru, ki je sredi minulega stoletja s tihim uporom postavil nov mejnik boja za dr\u017eavljanske pravice v ZDA. Film, ki ga je po resni\u010dnih dogodkih posnel Jeff Nichols (Zakloni\u0161\u010de), je svetovno premiero do\u017eivel na festivalu v Cannesu in prejel nominacijo za oskarja za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9082,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9081"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9082"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9081"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}