{"id":9079,"date":"2020-01-03T13:13:26","date_gmt":"2020-01-03T12:13:26","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/maraton\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:32","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:32","slug":"maraton","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/maraton\/","title":{"rendered":"Maraton!"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Od newyor\u0161kih avenij do gorskih poti v \u0161vicarskih Alpah, od Sao Paola do Pariza, Pekinga ali Sydneyja. Po svetu danes te\u010de na milijone ljudi, mo\u0161ki in \u017eenske, vrhunski atleti in rekreativci. Toda neko\u010d, pred petdesetimi leti, je bila zgodba precej druga\u010dna. Tek je bil izklju\u010dno privilegij mo\u0161kih. Odvijal se je lahko le na stadionih, kjer so dolgo veljala stroga, nazadnja\u0161ka pravila. Pravico do teka si je bilo treba priboriti. \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

Maraton! <\/strong>razkriva polstoletno zgodovino teka\u0161kega gibanja, neverjetno zgodbo neko\u010d marginalnega in militantnega dejanja upora proti konservativnim teka\u0161kim zvezam in \u0161ir\u0161im dru\u017ebenim predsodkom, ki je s \u010dasom postalo globalna strast in navsezadnje velik posel.\u00a0\u00a0<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSam sem odkril tek leta 1985, pri 15 letih. \/\u2026\/ Takrat je vedno ve\u010d ljudi teklo, tako vrhunski atleti kot obi\u010dajni posamezniki, tako mladi kot stari. Sklepal sem, da so vsi od nekdaj tekli na ta na\u010din \u2013 svobodno. \/\u2026\/ \u0160ele kasneje, konec 90. let, sem se med raziskovanjem za knjigo, ki sem jo pisal z nekim sociologom, zares poglobil v novej\u0161o zgodovino teka na dolge proge. Sprevidel sem, kako malo vem o tej neverjetni in pove\u010dini neznani zgodbi popularnega teka: zgodovini resni\u010dne revolucije miselnosti in dolgega boja za najbolj osnovno pravico amaterjev do teka. Hkrati ta zgodovina nastavlja mu\u010dno, a zgovorno zrcalo \u0161ir\u0161im dru\u017ebenim spremembam zadnjih 40 let. Brala se je kot anti\u010dni ep z vsemi pripadajo\u010dimi konflikti, simboli, protagonisti in ‘mu\u010denci’. Teka\u0161ki \u0161port je do\u017eivel lastno dru\u017ebeno revolucijo \u2013 in tek na dolge proge utele\u0161a to uporni\u0161ko energijo bolje kot katerakoli druga disciplina! Snov je bila kot nala\u0161\u010d za film. \/\u2026\/ Za veliko sago o neverjetni zgodbi svobodnega teka: od idealisti\u010dnega in militantnega rojstva ‘jogginga’ do prave eksplozije tekmovanj in mno\u017ei\u010dnih maratonov. In nekje globoko v ozadju je bilo slutiti ta odraz \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih sprememb: od kontrakulturne dru\u017ebene revolucije in gibanja za enakopravnost spolov v Evropi in Ameriki poznih \u0161estdesetih let do triumfa individualizma in potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe v devetdesetih.\u00ab
– Pierre Morath, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Pierre Morath (rojen leta 1970 v \u017denevi) je \u0161vicarski zgodovinar, novinar, nekdanji vrhunski \u0161portnik, re\u017eiser in scenarist. Leta 2005 je produciral svoj prvi celove\u010derni dokumentarni film Les R\u00e8gles du Jeu<\/strong> o finalu \u0161vicarskega dr\u017eavnega prvenstva v hokeju, ki ga je re\u017eiral skupaj z Nicholasom Peartom. V njuni sore\u017eiji je nastal tudi dokumentarec Togo <\/strong>(2008), prikazan na vrsti mednarodnih festivalov. Od leta 2010 se Morath posve\u010da izklju\u010dno ustvarjanju filmov. Prvi dokumentarec v lastni re\u017eiji, dru\u017ebenokriti\u010dni srednjemetra\u017eec Chronique d\u2019une mort oubli\u00e9e<\/strong> (2012), mu je v \u0160vici prinesel nagrado prix catholique des m\u00e9dias. Maraton! <\/strong>je avtorjev celove\u010derni dokumentarni prvenec v samostojni re\u017eiji.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFilozofska podstat odli\u010dno tempiranega dokumentarca o revoluciji teka na dolge proge \u0160vicarja Pierra Moratha evocira moto sosednje Francije: libert\u00e9, \u00e9galite, fraternit\u00e9<\/em>. Maraton! <\/strong>je sociozgodovinska \u0161tudija, ki na podlagi intervjujev z navdu\u0161enci in inovatorji, vklju\u010dno z ustanoviteljem revije Spiridon<\/em> No\u00eblom Taminijem in pionirsko maratonsko teka\u010dico Kathrine Switzer, ilustrira, kako so svoboda, enakopravnost in ob\u010dutek skupnosti privedli do demokratizacije elitnega \u0161porta. \/\u2026\/ \u2026 okreten potek zgodbe spominja na slog Franka Shorterja, dobitnika zlate medalje, ki je olimpijski maraton leta 1972 odtekel s tako elegantnim fini\u0161em, kot bi bil 26,2 milje dolg tek le sprehod v parku. Ve\u010dina teka\u010dev, ki jih vidimo v Morathovem dokumentarcu, premore tiste vrste lahkotnost, ki se upira tako te\u017enosti kot utrujenosti, njihova stopala se dotaknejo tal le toliko, da jih ponesejo naprej.\u00ab
– Serena Donadoni, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbKot ka\u017ee novi, presenetljivi dokumentarec, svet ni vedno pripadal teka\u010dem. \/\u2026\/ kot zgo\u0161\u010dena zgodovina ponuja izjemen vpogled, zlasti ko izpostavi, kako pomembno vlogo je tek na dolge proge odigral v gibanju za \u017eensko enakopravnost. Morath z odli\u010dnim naborom novih intervjujev in arhivskih posnetkov svoj dokumentarni film zgradi okoli nekaj klju\u010dnih osebnosti \/\u2026\/. \u010ceprav ob\u010dasno zaide s trase, izri\u0161e film zgovorno zgodovinsko pot. Tudi ko Morath opeva tek, razume, da v marsi\u010dem to vendarle ni ve\u010d ljudski \u0161port, kakr\u0161nega so si zami\u0161ljali zgodnji zagovorniki.\u00ab
– Sheri Linden, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ dokumentarni film, sestavljen iz zgodb posameznikov, ki so redefinirali tek kot mno\u017ei\u010dni, ljudski \u0161port, uvede prizor mo\u0161kega, ki se spominja poznih 60. let, ko si imel sre\u010do, \u010de si med enournim tekom po newyor\u0161kem Centralnem parku sre\u010dal \u0161tiri ali pet drugih teka\u010dev. Med pripovedjo opazuje park z balkona neboti\u010dnika, in \u010de si predstavljate, kak\u0161ne so tam cene nepremi\u010dnin, postanejo zaklju\u010dni trenutki filma, ki govorijo o sporni odpovedi newyor\u0161kega maratona po orkanu Sandy, \u0161e zlasti provokativni, saj poka\u017eejo, da tek v New Yorku vsekakor ni \u0161port za siroma\u0161ne.\u00ab
– Ed Gonzalez, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser Pierre Morath, od 15. leta tudi sam navdu\u0161en teka\u010d, je zdru\u017eil svojo izobrazbo zgodovinarja s strastjo do teka. \/\u2026\/ Maraton! <\/strong>je navdihujo\u010d poklon teku in pri\u010devanje o transformaciji miselnosti skozi desetletja.\u00ab
– Festival dokumentarnega filma Docville<\/p>\n

\u00bbMaraton!<\/strong> je doku, ki odgovori na slovito Freudovo vpra\u0161anje: Kaj ho\u010de \u017eenska? \u017denska ho\u010de te\u010di. \/\u2026\/ Kathrine Switzer se je leta 1967, v \u010dasu bojev za pravice manj\u0161in, vendarle pome\u0161ala med bostonske maratonce – prijavila se je kot K. Switzer, da bi prikrila svoj spol. Ko pa so novinarji ugotovili, da med mo\u0161kimi te\u010de tudi \u017eenska, so bili tako \u0161okirani kot direktor maratona, ki jo je sku\u0161al fizi\u010dno odstraniti s ceste: “Izgini z moje tekme!” Ni mu uspelo, toda po koncu tekme so jo diskvalificirali in dosmrtno suspendirali. \u017denska, ki te\u010de, je pa\u010d nevarna: lahko pobegne – domu, dru\u017eini, gospodarju, patriarhalni hierarhiji. Toda Kathrine Switzer je vztrajala. Tek je \u017eenske opolnomo\u010dil. Ni \u010dudno, da je bostonski maraton postal tar\u010da teroristi\u010dnega napada.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Nekaj mejnikov teka\u0161kega gibanja:<\/p>\n

1897 \u2013 Rojstvo bostonskega maratona, najstarej\u0161ega na svetu.
1960 \u2013 Na olimpijskih igrah v Rimu zmaga na maratonskem teku bosonogi Etiopijec Abebe Bikila.
1963 \u2013 Bill Bowerman vpelje v ZDA prakso jogginga, ki jo je leto poprej odkril na Novi Zelandiji.
1967 \u2013 Ameri\u010danko Kathrine Switzer zaradi teka na bostonskem maratonu, kjer je sodelovanje \u017eenskam prepovedano, izlo\u010dijo iz tekme in ji odvzamejo \u010dlanstvo v \u0161portni zvezi.
1968 \u2013 Med podelitvijo medalj 200-metrske teka\u0161ke preizku\u0161nje na olimpijskih igrah v Ciudadu de Mexico temnopolta ameri\u0161ka teka\u010da Tommie Smith in John Carlos, dobitnika zlate in bronaste medalje, dvigneta v zrak \u010drno orokavi\u010deni pesti v znak podpore gibanju <\/strong>za pravice temnopoltih. Mednarodni olimpijski komite jima izre\u010de do\u017eivljenjsko prepoved nastopanja na igrah.
1970 \u2013 Na pobudo Freda Lebowa se v Centralnem parku odvije prvi newyor\u0161ki maraton. Od 172 udele\u017eencev jih 55 prite\u010de do cilja.
1972 \u2013 Bill Bowerman in Phil Knight v ameri\u0161kem Oregonu ustanovita Nike, sprva utele\u0161enje uporni\u0161kega, antikonformisti\u010dnega duha svobodnega teka. Izide prva \u0161tevilka \u0161vicarske mednarodne teka\u0161ke revije Spiridon<\/em>, ki zagovarja univerzalno pravico do teka in raz\u0161iritev teka onkraj stadionov. Jean-Claude Moulin ustanovi polmaraton Marvejols-Mende v ju\u017eni Franciji; eno prvih cestnih tekmovanj, odprtih za vse starosti in udele\u017eence, ki niso \u010dlani Francoske atletske zveze.
1975 \u2013 Maratonec Frank Shorter pred Ameri\u0161kim kongresom pri\u010da o zlorabi mo\u010di s strani Ameri\u0161ke atletske zveze.
1976 \u2013 Newyor\u0161ki maraton se iz Centralnega parka raz\u0161iri na vseh 5 mestnih \u010detrti in do\u017eivi izjemen uspeh. Ustanovljen je pari\u0161ki maraton. Kathrine Switzer ustanovi serijo mednarodnih tekmovanj za \u017eenske teka\u010dice.
1978 \u2013 Newyor\u0161kega maratona se udele\u017ei ve\u010d kot 10.000 teka\u010dev.
1981 \u2013 Mednarodni olimpijski komite vklju\u010di \u017eenski maraton med discipline prihodnjih iger.
1984 \u2013 V Los Angelesu priredijo prvi \u017eenski olimpijski maraton.
2012 \u2013 Newyor\u0161ki maraton je po pusto\u0161enju orkana Sandy in po dolgem omahovanju prvi\u010d odpovedan.
2013 \u2013 Newyor\u0161ki maraton prese\u017ee 50.000 udele\u017eencev. Vsako ve\u010dje mesto na svetu ima svoj maraton. Skupno jih je ve\u010d kot 500.
2014 \u2013 Ocenjujejo, da v Evropi redno te\u010de 50 milijonov, v ZDA pa 60 milijonov ljudi. V Evropi naj bi za to dejavnost prebivalci letno porabili 9.6 milijarde evrov. Tek predstavlja enega najve\u010djih in najhitreje rasto\u010dih \u0161portnih trgov na svetu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Maraton! razkriva polstoletno zgodovino teka\u0161kega gibanja, neverjetno zgodbo neko\u010d marginalnega in militantnega dejanja upora proti konservativnim teka\u0161kim zvezam in \u0161ir\u0161im dru\u017ebenim predsodkom, ki je s \u010dasom postalo globalna strast in navsezadnje velik posel.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9080,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9079"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9080"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9079"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}