{"id":9067,"date":"2025-04-09T08:15:08","date_gmt":"2025-04-09T06:15:08","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/nocno-zivljenje-2\/"},"modified":"2025-04-09T08:17:07","modified_gmt":"2025-04-09T06:17:07","slug":"nocno-zivljenje-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nocno-zivljenje-2\/","title":{"rendered":"No\u010dno \u017eivljenje"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Pono\u010di najdejo ob ljubljanski vpadnici znanega odvetnika, ki napol zavesten le\u017ei na plo\u010dniku, po telesu pa ima \u0161tevilne pasje ugrize. Medtem ko se zdravniki v Klini\u010dnem centru borijo za odvetnikovo \u017eivljenje, se njegova \u017eena soo\u010da s \u0161okom in svojimi najglobljimi strahovi. V tej no\u010di bo prekr\u0161ila vse moralne vrednote, ki jih v \u017eivljenju zagovarja.<\/p>\n<p>Damjan Kozole (<strong>Rezervni deli<\/strong>, <strong>Slovenka<\/strong>) poi\u0161\u010de navdih v aferi, ki je pred leti polnila naslovnice slovenskih tabloidov, da bi povedal univerzalno zgodbo o vplivu medijev in javnega mnenja na na\u0161e \u017eivljenje. Nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Karlovih Varih.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbTo je film o dru\u017ebi, v kateri je gonilna sila strah. Ne ponuja enostavnih re\u0161itev, govori o tem, kako so na\u0161a \u017eivljenja krhka in kako je vse povezano. Govori o tem, da \u017eivimo v dru\u017ebi, v kateri se nikoli ni\u010d ne razjasni. Govori tudi o tem, da se nekaterih ran ne da zaceliti. Ker ljudje grizemo huje kot psi.\u00ab <br \/> &#8211; Damjan Kozole<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Damjan Kozole se je rodil leta 1964 v Bre\u017eicah. Njegovi filmi so prejeli \u0161tevilne nagrade in nominacije. <strong>Rezervni deli<\/strong> so bili leta 2003 nominirani za berlinskega zlatega medveda, revija <em>Sight &amp; Sound<\/em> pa ga je leta 2008 uvrstila med deset najpomembnej\u0161ih filmov nove Evrope. <strong>Slovenka<\/strong> je bila prikazana na ve\u010d kot sto festivalih in je najbolj prodajan slovenski film. Damjan Kozole je \u010dlan Evropske filmske akademije in dobitnik \u017dupan\u010di\u010deve nagrade, ki jo mesto Ljubljana podeljuje za izjemne dose\u017eke v umetnosti in kulturi. Je avtor (re\u017eiser in scenarist) celove\u010dernih igranih filmov <strong>Usodni telefon<\/strong> (1987), <strong>Remington<\/strong> (1988), <strong>Stereotip<\/strong> (1997), <strong>Porno film<\/strong> (2000), <strong>Rezervni deli<\/strong> (2003), <strong>Delo osvobaja<\/strong> (2005), <strong>Za vedno <\/strong>(2008) in <strong>Slovenka<\/strong> (2009) ter dokumentarnih celove\u010dercev <strong>Rojevanje Leara<\/strong> (1993) in <strong>Dolge po\u010ditnice<\/strong> (2012). Na leto\u0161njem Festivalu slovenskega filma je poleg \u0161tirih nagrad za <strong>No\u010dno \u017eivljenje<\/strong> prejel tudi nagrado za najbolj\u0161i dokumentarec za film <strong>Meje<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>No\u010dno \u017eivljenje<\/strong> \/\u2026\/ je Kozoletov doslej re\u017eijsko najbolj dovr\u0161en film, obenem pa film, ki logi\u010dno sledi avtorjevemu dosedanjemu opusu. \/\u2026\/ Vpra\u0161anj, ki se zastavljajo gledalcu, ki bi \u017eelel sestaviti konsistentno zgodbo, je \/\u2026\/ ve\u010d, a Kozoletov namen o\u010ditno ni bil, da nanje odgovarja, ampak da gledalca ravno s sosledico posameznih dogodkov, ki se, ko jih sku\u0161amo logi\u010dno sestaviti, vedno znova podrejo, ves \u010das spodna\u0161a v njegovih pri\u010dakovanjih in mu spodmika varno in racionalno razlago. Kot bi \u017eelel sugerirati, da \u017eivimo v zapletenem in predvsem kaoti\u010dnem svetu, v katerem je \u017eivljenje posameznika postalo scela neobvladljivo, pa \u010de \u0161e tako mislimo, da lahko s svojimi odlo\u010ditvami in dejanji vplivamo nanj.\u00ab<br \/>&#8211; \u017denja Leiler, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPrepri\u010dljiv nastop glavne igralke Pie Zemlji\u010d v vlogi zaskrbljene, pretresene \u017eene ter skrbno nadzorovana me\u0161anica skrivnostnosti in moralnih dilem naredita <strong>No\u010dno \u017eivljenje<\/strong> izredno privla\u010dno in dostopno \/\u2026\/. Iz\u010di\u0161\u010dena fotografija Miladina \u010colakovi\u0107a postavi film v cono somraka: med prazne bolni\u0161ni\u010dne hodnike in zapu\u0161\u010dene ceste, kjer se \u2013 medtem ko mesto spi \u2013 v temi no\u010di dogajajo mra\u010dne re\u010di. Vizualna podoba in scenarij vneseta v zgodbo senzibilnost filma noir, v katerem vsak posamezni pripetljaj preraste v simbol modernega sveta, kjer je umor nekaj ravno tako preprostega kot objava tweeta ali posodobitev Facebookovega profila. \/\u2026\/ Film bi se lahko izkazal tudi kot idealno izhodi\u0161\u010de za remake v angle\u0161kem jeziku. Izvrstna prilo\u017enost za Julianne Moore morda?\u00ab<br \/>&#8211; Allan Hunter, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>No\u010dno \u017eivljenje<\/strong>\u00a0postavi v ospredje Zemlji\u010devo, katere skoraj brezbesedna interpretacija je minimalisti\u010dna mojstrovina \u010dustvene intenzivnosti, ki nam pod masko hladne prisebnosti vseskozi daje slutiti seizmi\u010dne tresljaje tesnobe. \/\u2026\/ Za njo pa direktor fotografije Miladin \u010colakovi\u0107 niza noirovske podobe hladno modrih bolni\u0161ni\u010dnih hodnikov in zapu\u0161\u010denih no\u010dnih ulic. Zamislite si Edwarda Hopperja z digitalno kamero.\u00ab<br \/>&#8211; Stephen Dalton, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZarote, ki jih ne vidimo, so najbolj zastra\u0161ujo\u010de, in prav prisotnost nevidnih sovra\u017enikov pre\u017eema slovenski triler <strong>No\u010dno \u017eivljenje<\/strong> z nenehnim ob\u010dutkom groze. Re\u017eiser Damjan Kozole morda ne dosega mo\u010di filmov, ki so nedavno iz\u0161li iz romunskega novega vala \u2013 med gledanjem sta mi prihajala na misel tako <strong>Smrt gospoda L\u0103z\u0103rescuja<\/strong> kot <strong>Policijski, pridevnik<\/strong> \u2013, a skupaj z monta\u017eerjema Jurijem Mo\u0161konom in Ivom Trajkovom poskrbi, da je zgodba ves \u010das napeta.\u00ab<br \/>&#8211; Alonso Duralde, <em>The Wrap<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo ni film o dolo\u010denih ljudeh niti film o dolo\u010deni vrsti dogodka. Gre za pomenljiv primer tega, kako se lahko pravni sistem in javni prostor v sodobni evropski dru\u017ebi obrneta proti posamezniku. \/\u2026\/ Kozole je ustvaril film, ki gledalcu pusti, da si postavlja prava vpra\u0161anja o lastnem polo\u017eaju v dru\u017ebi in mu \u2013 kar je morda \u0161e pomembnej\u0161e \u2013 ponudi prilo\u017enost, da odkrije, kak\u0161na \u010dustva ta vzbuja v njem. \u010ceprav neprijetna, so to zelo konkretna \u010dustva, ki nam povedo ogromno o na\u0161em okolju in o nas samih.\u00ab<br \/>&#8211; Vladan Petkovi\u0107, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKozole \/\u2026\/ ustvari ozra\u010dje tesnobe, ki je tako gosto, da se zdi skoraj otipljivo.\u00ab<br \/><em>&#8211; <\/em>Alissa Simon, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiser, ki svoj navdih najde v dehumanizirani dru\u017ebi, njenih zlaganih podobah in senzacionalizmu, se od tega oddalji in se osredoto\u010di na intimen portret osebe, ki je sama produkt te dru\u017ebe. Z minimalisti\u010dnim pristopom dovoli gledalcu, da lik razume v vseh njegovih razse\u017enostih in eti\u010dnih dilemah.\u00ab<br \/>&#8211; utemeljitev nagrade za najbolj\u0161o re\u017eijo, FSF, Portoro\u017e<\/p>\n<p>\u00bbIn <strong>No\u010dno \u017eivljenje<\/strong> je prav film o tem: o strahu pred mediji, pred medijskim lin\u010dem, pred tem, kar s \u010dlovekom naredijo mediji. \/\u2026\/ &#8220;Ljudje grizejo bolj kot psi,&#8221; pravi Lea, zato niti ne presene\u010da, da ima v Sloveniji toliko ljudi raje pse kot ljudi. V <strong>No\u010dnem \u017eivljenju<\/strong> medijev ne vidite &#8211; vidite le strah pred mediji in njihovimi gosti, spletnimi forumi. Tudi Slovenije ne vidite &#8211; ulice, trgi in parkiri\u0161\u010da so distopi\u010dno prazni. Vidite le strah pred Slovenijo. Strah pred morbidno de\u017eelo, ki je voljna vsakega in vsakogar vre\u010di psom.\u00ab ZELO ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Damjan Kozole (Rezervni deli, Slovenka) poi\u0161\u010de navdih v aferi, ki je pred leti polnila naslovnice slovenskih tabloidov, da bi povedal univerzalno zgodbo o vplivu medijev in javnega mnenja na na\u0161e \u017eivljenje. Nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Karlovih Varih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":168381,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9067"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168381"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9067"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}