{"id":9049,"date":"2024-01-29T18:41:04","date_gmt":"2024-01-29T17:41:04","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/tiha-strast\/"},"modified":"2024-01-29T18:47:08","modified_gmt":"2024-01-29T17:47:08","slug":"tiha-strast","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tiha-strast\/","title":{"rendered":"Tiha strast"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Emily Dickinson je ve\u010dino \u017eivljenja pre\u017eivela na posestvu star\u0161ev v mestecu Amherst v Massachusettsu. Pisala je dnevno, vsako no\u010d, a je bil le neznaten fragment te poezije objavljen v \u010dasu njenega \u017eivljenja. Bila je plaha, a polna iskrivega smisla za humor. Njeno \u017eivljenje je prevevalo tiho dostojanstvo; njeno poezijo izjemna veli\u010dina. Vsa groza in lepota sveta sta tu skr\u010deni na samo esenco pomena in ekspresije. Bila je br\u017ekone ena najve\u010djih pesnic.<\/p>\n<p><strong>Tiha strast <\/strong>je pretanjena in pogosto humorna zgodovinska drama o \u017eivljenju in delu ene najve\u010djih pesnic vseh \u010dasov Emily Dickinson, v re\u017eiji poeta sodobnega britanskega filma Terencea Daviesa. In je hkrati pretresljiv portret \u017eenske, umetnice uporni\u0161kega, neodvisnega duha v prime\u017eu zadu\u0161ljive patriarhalne in kr\u0161\u010danske morale. \u00a0<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbObo\u017eujem poezijo Emily Dickinson. Po mojem mnenju predstavlja vrhunec ameri\u0161ke poezije 19. stoletja. \/\u2026\/ Nikoli me niso prevzele pesmi Henryja Longfellowa, toda Dickinsonova je bila resni\u010dni genij in mo\u010dno pred svojim \u010dasom. Njene najbolj\u0161e pesmi so zares veli\u010dastne. Tako zgo\u0161\u010dene so, kot destilati \u010diste esence. Zato so tako silovite. \/\u2026\/ Svojo skrajno zgo\u0161\u010deno izraznost je izpopolnjevala za zaprtimi vrati, brez kompromisov, v privilegiranem razko\u0161ju svojega zasebnega sveta. To so pesmi izjemne eksaktnosti in dostojanstva, globoke, pritajene meditacije o smrtnosti in minljivosti \u017eivljenja in lepote, ki ju hkrati slavijo. Bila je skrajno srame\u017eljiva, a imela je \u017eivahen smisel za humor, rada se je smejala in veselilo jo je, \u010de so jo spravili v smeh. Njena prijateljstva so bila intenzivna, toda najve\u010djo sre\u010do je ob\u010dutila v dru\u017einskem krogu. To je bil vrelec njene umetnosti. \/\u2026\/ Predstava [Cynthie Nixon] je nekaj neverjetnega. Ona <em>je <\/em>Emily Dickinson! Prav zares! Ko v nekem posnetku pogleda od strani, zagledate Emily Dickinson. In Jennifer Earle, ki igra njeno sestro, prav tako blesti. Ko se spreta, mora\u0161 biti \u017ee kar pazljiv. Seveda sta sestri in druga drugo brezpogojno podpirata, toda ko se prepirata, gre zares. Obe sta bili \u010dudoviti. Predstava Nixonove pa je nekaj najbolj neverjetnega od vsega, kar sem kdaj videl. Posneti smo morali veliko pesmi, ki jih je sama recitirala. Ko je bilo snemanje filma zaklju\u010deno in smo bili v montirnici, me je vpra\u0161ala, ali mora kak\u0161no pesem ponoviti. Odvrnil sem ji, da ni nobene potrebe.\u00ab<br \/>&#8211; Terence Davies<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> Terence Davies (rojen leta 1945 v Liverpoolu) je med \u0161tudijem na gledali\u0161ki akademiji v Coventryju napisal scenarij za prvi kratki film <strong>Children<\/strong> (1976), ki je bil z naslednjima kratkometra\u017ecema <strong>Madonna and Child<\/strong> (1980) in <strong>Death and Transfiguration<\/strong> (1983), pod skupnim naslovom <strong>The Terence Davies Trilogy<\/strong>, prikazan na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih in je po\u017eel vrsto nagrad. Tako Daviesov celove\u010derni prvenec <strong>Oddaljeni glasovi, tiho\u017eitja<\/strong> (Distant Voices, Still Lives, 1988), ki velja za enega vrhuncev v zgodovini britanske kinematografije, kot naslednji film <strong>Konec dolgega dne<\/strong> (The Long Day Closes,<strong> <\/strong>1992) sta bila avtobiografska portreta delavskega razreda v Liverpoolu \u0161tiridesetih in petdesetih let. Spomine na odra\u0161\u010danje v Liverpoolu petdesetih let je Davies prelil tudi v svoj prvi dokumentarni film <strong>O \u010dasu in mestu <\/strong>(Of Time and the City, 2008), prikazan na festivalu v Cannesu. <strong>Tiha strast <\/strong>je avtorjev osmi celove\u010derni film. Glavne teme Daviesovega opusa so katolicizem in hrome\u010de posledice dogmati\u010dne religioznosti za \u010dustveno \u017eivljenje posameznikov in dru\u017ebe, homoseksualnost, nasilje, smrt, izguba, veli\u010dastnost filma, tujstvo, otro\u0161tvo, \u010das in spomin. Filme, ki jih re\u017eira izklju\u010dno po lastnih scenarijih, zaznamuje avtorjev zna\u010dilni slog simetri\u010dnih kompozicij, \u00bbsimfoni\u010dne\u00ab strukture in natanko odmerjenega ritma. Kombinacije stati\u010dnih <em>tableaux vivants<\/em> in elegantnih vo\u017eenj kamere ustvarjajo ob\u010dutek hiperrealizma, nekak\u0161en sanjski prostor, ki niha med avtenti\u010dnostjo in artificielnostjo, saj gre za \u017eivo poustvarjanje vsakdanjega sveta, vendar prepojeno z avtorjevimi subjektivnimi spomini. Retrospektivo Daviesovih filmov smo si lahko leta 2008 ogledali na festivalu Liffe, kjer je bil leta 2012 prikazan tudi re\u017eiserjev peti igrani celove\u010derec <strong>V vrtincu strasti<\/strong> (The Deep Blue Sea, 2011).<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbKdo drug kot Terence Davies bi lahko \u017eivljenje Emily Dickinson zvedel na vpra\u0161anje verskega upora? V filmu <strong>Tiha strast <\/strong>liverpoolski avtor slovito pesnico iz 19. stoletja uporabi kot po meri ulit prevodnik za svoje poglavitne tematike in zanimanja: dru\u017eino, patriarhat, smrt in katolicizem. Glede na te teme in tragi\u010dne okoli\u0161\u010dine pesni\u010dinega \u017eivljenja je <strong>Tiha strast <\/strong>presenetljivo humoren film. Po\u017eivlja ga duhovit, dinami\u010den dialog, ve\u0161\u010de, natanko umerjene kompozicije pa niso ni\u010d manj o\u010darljive. Po izostrenem \u010dutu za konflikte polo\u017eaja \u017eensk in razredne dru\u017ebe pa je film prava tiha mojstrovina.\u00ab\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <br \/>&#8211; Michael Pattison, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u017de ob uvodnem prizoru, v katerem stroga u\u010diteljica za\u0161iljenega obraza pridiga svojim varovankam o pomembnosti vere in nevarnosti nekonformizma, nam postane jasno, da smo v varnih rokah. Drzne, pogosto frontalne, \u017eivim slikam podobne kompozicije, brezhibno izbrani obrazi, skrbno niansirana igra in ob\u010dasno, a zna\u010dilno elegantno gibanje kamere \u2013 vse to se zdru\u017ei v subtilno obliko stilizacije, ki ni ravno naturalisti\u010dna, toda vselej prepri\u010dljiva in verjetna.\u00ab<br \/>&#8211; Geoff Andrew, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZ navdu\u0161enjem lahko re\u010dem, da gre za absolutno, razko\u0161no mojstrovino. Saj ne da bi bila to edina paradigma, s katero razpolagam, a primerjava s Scorsesejem je zopet na mestu: <strong>Tiha strast<\/strong> je Daviesov <strong>Volk z Wall Streeta<\/strong>. Nekak\u0161en nezadr\u017een izbruh potla\u010dene ustvarjalne energije, in \u010deprav gre za re\u017eiserja v pozni karieri, \u010drpa iz idej, impulzov in talentov, ki so vsa desetletja umetni\u0161kega udejstvovanja tiho tleli pod povr\u0161jem. Presenetljivo, celo osupljivo pri filmu <strong>Tiha strast <\/strong>je to, da je v prvi vrsti humoren \u2013 in to ne le domiseln ali zbadljiv, pa\u010d pa resni\u010dno sme\u0161en. Davies \/\u2026\/ zgodbo o \u017eivljenju Emily Dickinson, ki se ve\u010dinoma odvije za zidovi dru\u017einske hi\u0161e v Amherstu, pretvori v bole\u010do epigramsko komi\u010dno satiro o utesnjeni morali Nove Anglije \u2013 dokler se film ne sprevr\u017ee v kot oglje \u010drno fizi\u010dno, moralno in duhovno tragedijo o neiz\u017eiveti ljubezni, neuresni\u010deni slavi, bolezni in smrti, s katerimi se Emily spopade brutalno neposredno, brez bla\u017eilne utehe vere.\u00ab<br \/>&#8211; Richard Brody, <em>The New Yorker<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce <strong>Tiha<\/strong> <strong>strast <\/strong>po silovitosti postopoma nara\u0161\u010da, je to delno tudi zasluga Cynthie Nixon, ki s svojo predstavo duhovite, inteligentne, uporni\u0161ke, a tudi zadr\u017eane in \u010dustveno zmedene \u017eenske ubla\u017ei Daviesov ob\u010dasno zahteven formalizem \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Lee Marshall, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIskanje utehe \u2013 ne v veri, pa\u010d pa v umetnosti \u2013 je po Daviesovem mnenju velika tema v \u017eivljenju Emily Dickinson. In <strong>Tiha strast<\/strong> se pona\u0161a s prav tak\u0161nimi trenutki tihe katarze.\u00ab<br \/>&#8211; Rory O&#8217;Connor, <em>The Film Stage<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZlasti Daviesova sposobnost, da vsak na videz \u0161e tako vsakdanji trenutek napolni z nekak\u0161nim intenzivnim \u017earom, je tisto, kar pod\u017eiga njegov film. Sleherni kader odlikujeta \u010dudovita kompozicija in osvetlitev, kar od re\u017eiserja \u017ee pri\u010dakujemo, in igralci izre\u010dejo vsak stavek dialoga s popolnim prepri\u010danjem. Podajanje klju\u010dnih pesmi je morda konvencionalna poteza, toda Daviesova izbira je brezhibna in vsakokrat \u0161e pod\u010drta \u010dustveni ton.\u00ab<br \/>&#8211; Andrew Pulver, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDaviesov film med mnogimi odlikami ponudi skrajno ganljiv in inteligenten pogled na religijo \u2013 kako so razprave o milosti, usodi, prekletstvu in posmrtnem \u017eivljenju lahko del intelektualnega vsakdana neke kulture, kar je o\u010ditno veljalo za milje tega filma, za 19. stoletje v mestu Amherst, Massachusetts, in kar danes tako poredko vidimo na filmu.\u00ab<br \/>&#8211; Olaf M\u00f6ller, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV Daviesovi zna\u010dilni maniri postanejo stvari klavstrofobi\u010dno mrke, toda na pretanjen in ganljiv na\u010din \u2013 tu je re\u017eiser, ob katerem vam lahko zastane srce, \u017ee \u010de se kamera za dalj\u0161i hip ustavi na \u0161opku cvetlic. Davies vedno snema, kot bi mu \u0161lo za lastno du\u0161o \u2013 in tokrat ni ni\u010d druga\u010de.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Romney, <em>The Observer<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIn Terence Davies, ki zna s \u010dasom tako dobro, kot je znala Dickinsonova z besedami, njen tihi, avtodestruktivni obup stilizira v dagerotipsko sublimnost, ki ne pu\u0161\u010da nobenega dvoma, da je umrla ve\u010dkrat, preden je umrla.\u00ab ZELO ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNa prvi pogled se zdi, da \u017eivljenje ameri\u0161ke pesnice Emily Dickinson, ki se je ve\u010dinoma odvijalo za zidovi hi\u0161e njenih star\u0161ev v Massachusettsu in v dru\u017einskem krogu, ne ponuja ravno veliko snovi za dramati\u010dno biografsko pripoved. A britanski mojster liri\u010dnih podob Terence Davies je znal v tej utesnjenosti pustega vsakdanjika najti klju\u010dne elemente za kompleksen portret umetnice, ki se drzno zoperstavlja patriarhalni tradiciji, verskemu dogmatizmu in rigidni morali devetnajstega stoletja. Kakor poezija te \u00bbrevolucionarke srca\u00ab dale\u010d presega omejitve okolja in dobe, tudi film <strong>Tiha strast<\/strong> (<em>A Quiet Passion<\/em>) presega omejitve kostumskega \u017eanra. \/\u2026\/ Daviesu se je s spretno, samosvojo, a dosledno uporabo filmskih pripovednih sredstev posre\u010dilo, da so postali kostumi, oprema in vse tisto, kar sicer natan\u010dno ozna\u010duje okolje in dobo, drugotnega pomena, v ospredju pa je domala brez\u010dasna pripoved o veliki umetni\u0161ki osebnosti, ki je pre\u017eivela svojo smrt. Zveni skoraj pateti\u010dno, a ena glavnih odlik filma je prav v tem, da ne pozna patosa.\u00ab<br \/>&#8211; Bojan Kav\u010di\u010d, <em>Vklop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pretanjena in pogosto humorna zgodovinska drama o \u017eivljenju in delu ene najve\u010djih pesnic vseh \u010dasov Emily Dickinson, v re\u017eiji poeta sodobnega britanskega filma Terencea Daviesa. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":9050,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9049"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9050"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9049"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}