{"id":9031,"date":"2020-01-03T13:13:15","date_gmt":"2020-01-03T12:13:15","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/vdv-veliki-dobrodusni-velikan-sinhronizirano\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:31","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:31","slug":"vdv-veliki-dobrodusni-velikan-sinhronizirano","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/vdv-veliki-dobrodusni-velikan-sinhronizirano\/","title":{"rendered":"VDV: Veliki Dobrodu\u0161ni Velikan (sinhronizirano)"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Neke no\u010di desetletna deklica Zofka v siroti\u0161nici skozi okno ugleda velikana. Ker je to prepovedano po\u010detje, jo je primoran vzeti s seboj, v oddaljeno de\u017eelo velikanov. Kaj kmalu se izka\u017ee, da je v primerjavi s \u010dlovekojedimi velikani v de\u017eeli novi prijatelj s svojimi sedmimi metri prav prisr\u010den, majhen in dobrodu\u0161en velikan. Raje kot da bi jedel otroke, j\u00e9 gnusne smrkumare, otrokom pa pono\u010di v njihove sobe puha sanje iz svoje zbirke sanj, ki jih hrani v kozarcih. \u0160pehohlast, Kostohrust in Pam\u017eo\u017eer so velikani, vsaj dvakrat ve\u010dji od VDV-ja, in zanje velja, da jim tekne tudi \u010dlove\u0161ko meso. Zato vsako no\u010d na Zemlji izgine nekaj otrok. Treba jih bo re\u0161iti!<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbGre za zgodbo o naklonjenosti in za\u0161\u010diti prijateljev, za zgodbo, ki dokazuje, da lahko tudi navadno dekletce ogromnemu velikanu pomaga prebroditi njegove najhuj\u0161e te\u017eave. \/\u2026\/ Pomembno se je zdelo, da ostanemo zvesti jeziku knjige \u2013 in sijajni scenaristki Mathisonovi, ki je spisala scenarij za <strong>E.T.<\/strong>-ja, je to uspelo.\u00ab<br \/>&#8211; Steven Spielberg, re\u017eiser in producent<\/p>\n<p><strong>Roald Dahl<\/strong><br \/>Septembra 2016 obele\u017eujemo stoletnico rojstva Roalda Dahla. Marsikatera Dahlova knjiga je o\u017eivela na velikem platnu: <em>\u010carli in tovarna \u010dokolade<\/em>, <em>\u010carovnice<\/em>, <em>Matilda<\/em>, <em>\u010cudoviti Lisjak<\/em> in druge. <em>VDV<\/em>-ja je ozna\u010dil kot svoje najljub\u0161e delo, kot pravljico za lahko no\u010d. Knjiga je iz\u0161la leta 1982, ravno v letu, ko je Spielberg posnel <strong>E.T.<\/strong>-ja. Ideja se je porodila nekaj let prej, ko je Roald Dahl v svojo Knjigo idej, kamor je zapisoval misli, iz katerih so nastajale zgodbe, zapisal stavek o velikanu, ki lovi sanje, jih hrani v kozarcih in jih puha spe\u010dim otrokom.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbIn k sre\u010di je prav tak\u0161na \u2013 pogumna, lepa, polna vere v \u010dude\u017eno in hkrati do ob\u010dinstva prav ni\u010d podcenjujo\u010da \u2013 tudi nova filmska adaptacija ene Dahlovih najbolj priljubljenih zgodb, Velikega dobrodu\u0161nega velikana. \/&#8230;\/ \u010ce bo mlaj\u0161e gledalce Spielbergerjev <strong>Veliki dobrodu\u0161ni velikan<\/strong> o\u010daral predvsem s svojo izredno \u010darobnostjo, ki le malo zaostaja za knji\u017eno predlogo, pa bodo starej\u0161i u\u017eivali tudi v odli\u010dnem prevodu, ki ne prezre nobene Dahlove duhovite besedne domislice, ampak jih celo nadgrajuje. \u010cude\u017eno se lahko skriva tudi v temi kinodvorane, le prepustiti se moramo.\u00ab<br \/>&#8211; Gaja P\u00f6schl, <em>Gremo v kino<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNaj bo zgodba \u0161e tako fantasti\u010dna (in v dolo\u010denih delih postane precej od\u0161tekana), ta odli\u010dna priredba v re\u017eiji Stevena Spielberga ob\u010dinstvu vseh starosti omogo\u010da, da razume eno najbolj neverjetnih prijateljstev v zgodovini filma. Rezultat je takoj\u0161nja dru\u017einska klasika, kakr\u0161ne so \u00bb\u010dlore\u0161ki\u00ab neko\u010d pri\u010dakovali od Disneyja.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTipi\u010dno markantna, ekscentri\u010dna in zapeljiva zvezdni\u0161ka igra Marka Rylancea daje temu filmu njegov posebni pe\u010dat. \/&#8230;\/ Manj sposoben igralec bi izbral namrgodeno \u010demernost, skoraj shrekovski bes, zadr\u017eano srame\u017eljivost in hihitanje, toda Rylance igra VDV-ja kot pravega \u010dlove\u0161kega junaka, kot zlorabljenega otroka, ki je zrasel do osamljenih starih let in se zatekel v lasten svet, vendar je ve\u010d kot sposoben ljubezni. V na\u010dinu, kako pobere Zofkine drobne kozar\u010dke s svojimi ogromnimi zalitimi prsti, je neka \u010dudovita rahlo\u010dutnost. To je bilo delo iz veselja za Spielberga in \u010dudovit labodji spev za Melisso Mathison.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTudi Spielbergova priredba Dahlovega romana je najbolj\u0161e, kar film danes lahko naredi. Je te\u017eek tehni\u010dni dose\u017eek \u2013 \u017ee sama izjemno podrobna tehnologija za zajemanje gibanja, ki Rylanceovo \u010dlove\u0161ko igro raztegne v gigantske razse\u017enosti, je svetlobna leta dale\u010d od vsega, kar ste videli doslej. (Njegove roke so videti tople in zdelane od vremena, njegove o\u010di pa \u2013 tega ni mo\u010d povedati druga\u010de \u2013 sijejo od \u017eivljenja.) \/&#8230;\/ Na tem svetu je ve\u010d \u010darovnije, kot sploh lahko vemo.\u00ab<br \/>&#8211; Robbie Collin, <em>The Telegraph<\/em><\/p>\n<p><strong>Moj o\u010de Roald Dahl je bil moj VDV<\/strong><br \/>Odlomek iz eseja Lucy Dahl, <em>Time<\/em><br \/>Prevod: Maja Lovrenov, Kinodvor<\/p>\n<p>Ko je bilo konec najine pravljice (nikoli ni bila brana, ampak vedno pripovedovana), je o\u010de vzel najini \u010da\u0161i za \u010darovni\u0161ki napoj, potem pa poskrbel, da je bilo okence \u010disto malo od\u0161krnjeno. Tako je zagotovil, da je VDV kasneje lahko svojo palico potisnil skozi najino okno in v sobo vpihnil sanje. Potem nama je dal poljub za lahko no\u010d, naju udobno zavil in ugasnil lu\u010d. Midve pa sva \u010dakali &#8230; <br \/>A nikoli nisva \u010dakali dolgo &#8230; Obi\u010dajno se je v roku petih minut dolga bambusova palica prebila skozi sredino najinih zaves. Najprej je ciljala na posteljo moje sestre Ophelie. Za trenutek je obmirovala, potem pa sva sli\u0161ali dva grozno glasna piha, precej podobna zvoku, ki ga naredi ogromen kit, ko piha skozi nosno odprtino. Nato se je bambusova palica zelo po\u010dasi in previdno obrnila proti meni. Od vznemirjenja sem vztrepetala: Kak\u0161ne bi nocoj lahko bile moje sanje? Dva silna piha sta bila izdihnjena v mojo smer, potem pa se je dolga palica po\u010dasi umaknila nazaj skozi zavese in nekaj trenutkov pozneje sva \u017ee spali. Komaj sva \u010dakali, da zaspiva in sanjava najine posebne sanje, ki jih je tisti dan za naju ustvaril VDV v jami pod jablanami na\u0161ega sadovnjaka. <br \/>Nekega ve\u010dera je Ophelia o\u010deta vpra\u0161ala: \u00bbKako naj veva, da si VDV-ja ne izmi\u0161ljuje\u0161?\u00ab <br \/>\u00bbDa bi si ga izmi\u0161ljeval!\u00ab je rekel o\u010de v grozi. <br \/>\u00bbZakaj ne smeva k oknu, da bi ga videli?\u00ab sem vpra\u0161ala.<br \/>\u00bb\u010ce bosta \u0161li, se nikoli ve\u010d ne vrne. Je zelo srame\u017eljiv in no\u010de, da bi ga kdo sploh kdaj videl; njegovo \u010darovnijo bi o\u010di majhnih deklic lahko celo ukradle. Veliki dobrodu\u0161ni velikan je \u010daroben velikan in \u010darobnih svari nikoli ne vidimo; samo verjeti mora\u0161, in \u010de ne verjame\u0161 v \u010darovnijo, je nikoli ne najde\u0161.\u00ab Ni naju prepri\u010dal, kar je tudi ob\u010dutil; vendar sva verjeli dovolj, da za vsak primer vseeno nisva \u0161li k oknu, ko je skozenj pokukala bambusova palica.<br \/>Ko sva naslednje jutro vstali in odgrnili zavese, pa so se vsi najini dvomi takoj razkadili, saj so bile na na\u0161i zeleni trati izpisane velike rjave \u010drke V.D.V. <br \/>Stekli sva dol, povedat o\u010detu, in bil je skrajno nejevoljen, da je nekdo oskrunil njegovo popolno trato.<br \/>\u00bbAli zdaj verjameta, da je VDV resni\u010den?\u00ab je vpra\u0161al. \u00bbMoja trata je povsem uni\u010dena.\u00ab <br \/>Ja. Verjeli sva. In \u0161e danes verjamem v \u010darovnijo, VDV-ja, \u010darovnice in \u010dudovite lisjake; a vem tudi, da je o\u010de tisto no\u010d uporabil sredstvo proti plevelu, da je na na\u0161o dragoceno trato napisal tiste ogromne \u010drke. Da njegova otroka verjameta v \u010darovnijo, je bilo dale\u010d pomembnej\u0161e od lepe trave, ki jo je zelo skrbno negoval. <br \/>Iskreno lahko povem, da sem se tisti dan, ko sem letela v Vancouver, da bi obiskala set <strong>VDV<\/strong>-ja, po\u010dutila kot \u010carli Vedran, ki vstopa v tovarno \u010dokolade Vilija Majav\u0161ka. Vstopila sem skozi velika skrivna vrata seta in nenadoma sem se zna\u0161la v de\u017eeli velikanov, potem v Buckinghamski pala\u010di, nato v kralji\u010dini spalnici, pa v gromozanski jedilnici Buckinghamske pala\u010de. Spoznala sem Zofko, kraljico in \u2013 kar je bil najbolj\u0161i trenutek \u2013 VDV-ja. Oh, kako vznemirljivo je bilo: bil je prijazen in lep in videti je bil natanko tak, kot sem si ga vedno zami\u0161ljala. \u010ceprav sem zdaj odrasla, sem morala zadr\u017eevati solze &#8230; Solze \u010distih \u010dustev: da je bilo vse, v kar sem od malih nog vedno verjela, a mi nikoli ni bilo dovoljeno videti zunaj domi\u0161ljije, nenadoma pred mojimi o\u010dmi. Prav tako sem \u010dutila, da se o\u010de sprehaja z mano po tej o\u010darljivi de\u017eeli velikanov in sanj. Medtem ko sem se zamaknjeno sprehajala naokoli, sem ga sli\u0161ala, kako mi govori: \u00bbVidi\u0161, Lukie,\u00ab \u2013 moj dru\u017einski nadimek \u2013 \u00bb\u010de ne verjame\u0161 v \u010darovnijo, je nikoli ne najde\u0161. Verjela si in poglej, na\u0161la si jo. Ali ni to \u010dudovito!\u00ab <br \/>Ja, bilo je \u010dudovito. To je bil verjetno eden najlep\u0161ih dni v mojem \u017eivljenju. O\u010de je bil tam v duhu; \u010dutila sem ga, a najbolj od vsega sem si \u017eelela, da bi lahko bil tudi osebno tam z mano. S \u010disto vsem bi bil nadvse zadovoljen, vklju\u010dno s \u010dudovitim scenarijem Melisse Mathison, fantasti\u010dnimi kostumi Joanne Johnston, scenografijo Ricka Carterja, masko Lois Burwell in trdim delom \u0161tevilnih drugih briljantnih in ustvarjalnih ljudi: z ljubeznijo in skrbjo so o\u017eivili najino pravljico za lahko no\u010d, ki se je za\u010dela v najini sobici sredi angle\u0161kega pode\u017eelja. <br \/>Kon\u010dno sem spoznala svojega VDV-ja. Spoznala sem tudi VDR-ja (Velikega prijaznega re\u017eiserja), Stevena Spielberga. Ob\u010dudujo\u010de sem ga gledala med delom, saj je med vsemi ljudmi, ki sem jih spoznala, on edini, ki tudi verjame v \u010darovnijo in velikane. <br \/>Ko je pri\u0161el \u010das slovesa, sem se sprehodila skozi spalnico siroti\u0161nice; majhne \u017eelezne postelje so stale v vrsti, soba je bila temna, postelje popolno postlane, z ljubeznijo, skrbjo \u2013 in kot vse, kar sem tisti dan videla in ob\u010dutila, tudi z malo \u010darovnije.<\/p>\n<p><em><br \/><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Film o prijateljstvu med deklico Zofko in Velikim dobrodu\u0161nim velikanom je delo dveh velikih pripovedovalcev zgodb, Roalda Dahla in Stevena Spielberga. Dru\u017ei ju \u017ee leto 1982, ko je prvi napisal VDV-ja in drugi posnel E.T.-ja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9032,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9031"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9031"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}