{"id":9025,"date":"2020-01-03T13:13:15","date_gmt":"2020-01-03T12:13:15","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/moj-narobe-svet\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:31","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:31","slug":"moj-narobe-svet","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/moj-narobe-svet\/","title":{"rendered":"Moj narobe svet"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Satiri\u010dne pesmi Franeta Mil\u010dinskega \u2013 Je\u017eka iz petdesetih in \u0161estdesetih let se zdijo danes aktualne kot \u0161e nikoli. V filmu Moj narobe svet<\/strong> jih vsak v svojem edinstvenem slogu interpretirajo glasbeniki, kot so nedavno umrli kantavtor Toma\u017e Pengov, legendarna hrva\u0161ka pevka Josipa Lisac, avantgardni finski harmonikar Kimmo Pohjonen in Hugo Race, biv\u0161i \u010dlan zasedbe Nick Cave and The Bad Seeds. Glasba, katere producent je rock ikona Chris Eckman (The Walkabouts), se prepleta z arhivskimi posnetki Je\u017ekovih nastopov.<\/p>\n

Glasbeni dokumentarec Moj narobe svet<\/strong> nas skozi priredbe znanih slovenskih in svetovnih glasbenikov popelje v svet vsestranskega umetnika Franeta Mil\u010dinskega \u2013 Je\u017eka.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Frane Mil\u010dinski \u2013 Je\u017eek (1914\u20131988) je nedvomno najpomembnej\u0161i slovenski humorist in satirik. Tretji otrok odvetnika in pisatelja Frana Mil\u010dinskega je bil \u017ee od malih nog v stiku z umetnostjo in gledali\u0161\u010dem. Leta 1936 je za\u010del delati na Radiu Ljubljana, bil pa je tudi \u010dlan ekipe, ki je v letu 1958 za\u010dela razvijati testne programe za televizijo.
Prva radijska igra v sloven\u0161\u010dini Strme stopnice nosi njegov podpis, napisal je tudi prvo slovensko radijsko igro za otroke Zvezdico Zaspanko, ki je, prevedena v \u0161tevilne jezike in prirejena za lutkovno gledali\u0161\u010de, prepotovala svet. Istega leta je celove\u010derni film Kekec<\/strong> (1951), za katerega je scenarij napisal z re\u017eiserjem Jo\u017eetom Galetom in v njem tudi nastopil, osvojil zlatega leva za najbolj\u0161i mladinski film na filmskem festivalu v Benetkah. Je\u017eek je nastopil v sedmih celove\u010dernih filmih, med drugim v Vesni<\/strong> (1953) Franti\u0161ka \u010capa, prelomnem delu slovenskega filma, in Dobrem starem pianinu<\/strong> (1959) Franceta Kosma\u010da, ki so ga posneli prav po njegovi radijski igri. Napisal je \u0161tevilne ske\u010de, kratke zgodbe, pesmi, \u0161ansone, kuplete in oglase; re\u017eiral in gostil je zabavne televizijske programe, danes pa velja za o\u010deta slovenskega \u0161ansona in prvega slovenskega kantavtorja.
Poleg drugih nagrad in \u010dasti je leta 1975 prejel Pre\u0161ernovo nagrado za \u017eivljenjske dose\u017eke, najvi\u0161je priznanje slovenske dr\u017eave na podro\u010dju umetni\u0161kega ustvarjanja. Po njegovi smrti leta 1988 je RTV Slovenija ustanovila Je\u017ekove nagrade za izvirne umetni\u0161ke dose\u017eke za radio in televizijo.
Je\u017eek je vseskozi ostajal zvest preprostim ljudem, z ustvarjanjem in humorjem je jasno izkazoval ljubezen do so\u010dloveka. Po drugi strani pa je bil vedno dru\u017ebeno kriti\u010den, zavra\u010dal je tako populizem kot avtoritarno mo\u010d in ne\u010dimrnost.
Njegov pogled na \u017eivljenje odli\u010dno izra\u017ea uvod k pesmi Arestantova oda stenici, ki jo je v filmu Moj narobe svet<\/strong> odpela Josipa Lisac: \u00bbVeste, zelo rad imam to \u017eivljenje. Nekateri mi ne verjamejo, ampak je res. Ne vem zakaj, mogo\u010de zato, ker od njega ne zahtevam preve\u010d. \u0160e najmanj pa tisto, \u010desar mi ne more dati. Poglejte, jaz sem \u017ee tak, \u010de nimam pikapolonice, mi je za silo tudi stenica dobra.\u00ab<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV Je\u017eku vidim umetnika. \u010cloveka, ki \u010drpa iz okolja, svoje ideje in znanje pa oblikuje preprosto in natan\u010dno. Je\u017eek je ogledalo dru\u017ebi, oseba, zaradi katere sem za\u010dela razmi\u0161ljati o \u017eivljenju. Spodbudil me je, da vztrajam, ustvarjam in se borim za svoja prepri\u010danja. Kot otrok sem zaradi njegovih televizijskih oddaj prepoznala notranjo potrebo po ustvarjanju. Iskreno je ljubil \u010dlove\u0161tvo, ljudi je ljubil karseda preprosto in \u010disto. Danes je njegov na\u010din razmi\u0161ljanja nekako izumrl, vsi so raje cini\u010dni in govorijo stvari kot: ‘Ne maram ljudi, rad imam \u017eivali.’ \/\u2026\/ Poleg tega si \u017eelimo, da bi nas pustili pri miru, postajamo paranoi\u010dni. Ustra\u0161imo se \u017ee \u010dlove\u0161kega dotika. Je\u017ekova ljubezen pa je preprosta, neobremenjena z ideologijo ali filozofijo, ni le hipijevska poza. Razumel je ljudi, ljubil in sprejemal jih je z vsemi pomanjkljivostmi in napakami. Bil je umetnik, kot pes zvest \u010dlove\u0161tvu, ne glede na posledice.
Zdi se, da smo kot dru\u017eba pozabili na tovrstno mi\u0161ljenje. Sodobna dru\u017eba se brez premisleka nagiba k precenjevanju dobrih stvari ali zgolj sovra\u0161tvu do tistih, ki jih ima za slabe. Morda je to le del na\u0161e copy\/paste zavesti, saj smo izgubili sposobnost dejanskega kriti\u010dnega mi\u0161ljenja. Je\u017eek pa je \u010dist, zaveda se, da pri stvareh, ki jih ne more\u0161 spremeniti, za kriti\u010dno mi\u0161ljenje ni prostora. \u010clove\u0161ka nrav je ena tak\u0161nih stvari. Kriti\u010dne misli je naslavljal na dru\u017ebo samo, na njena pravila in tradicije. Pokazal nam je, kako lahko ljubi\u0161 \u010dlove\u0161tvo in si hkrati kriti\u010den do dru\u017ebe in sistema. \/…\/
\u017delela sem odziv sodobnih ustvarjalcev, glasbenikov, ki jih cenim in se mi zdijo po duhu blizu Je\u017eku. Vse se je za\u010delo, ko sem sre\u010dala Chrisa Eckmana in se z njim dogovorila, da bova delala na Je\u017ekovih pesmih. Obstoje\u010di angle\u0161ki prevod je bil slab, zato sva veliko \u010dasa namenila razlagi ne le besedil, ampak tudi dru\u017ebenega konteksta, v katerem so pesmi nastajale. Je\u017eek jih je napisal veliko in vse so izjemne. Njegov jezik pa je ne nazadnje lokalen in arhai\u010den, zato ne gre le za vpra\u0161anje prevoda, ampak tudi za premislek o tem, katere pesmi so sploh prevedljive.
Proces je bil zabaven: kako Ameri\u010danu razlo\u017eiti socialisti\u010dne vrednote in miselnost? Imeli smo veliko diskusij o razlikah med nami. Nato sva intuitivno vpra\u0161ala nekaj Chrisovih prijateljev, ali bi jih zanimalo sodelovati pri filmu, druge, kot so Josipa Lisac, John Parish, Toni Kitanovski, Kimmo Pohjonen in Bernays Propaganda, pa sva preprosto povabila in nih\u010de naju ni zavrnil. Le zakaj naju bi? Je\u017ekovim besedilom so dodali glasbeno plast in skupaj smo ga pripeljali nazaj v \u017eivljenje, ki ga je imel tako rad.\u00ab
– Petra Seli\u0161kar
\u00a0
\u00bbTo delo ljubezni je nastajalo osem let in imel sem sre\u010do, da sem bil glasbeni producent filma.\u00ab
– Chris Eckman<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Petra Seli\u0161kar, rojena leta 1978 v Ljubljani, se je s filmom in nizozem\u0161\u010dino spopadla na amsterdamski akademiji za film NAFTA, kasneje pa na Northern Media School v Sheffieldu kon\u010dala postdiplomski \u0161tudij re\u017eije in produkcije. Leta 2003 je z \u017eivljenjskim sopotnikom Brandom Ferrom v Sloveniji in Makedoniji ustanovila produkcijsko hi\u0161o Petra Pan Film, leta 2010 pa festival kreativnega dokumentarnega filma MakeDox in potujo\u010di kino v Makedoniji. V sklopu MakeDoxa je bil dokumentarni film pred nekaj leti uveden kot del izobra\u017eevanja na vseh makedonskih srednjih in osnovnih \u0161olah. Nazadnje smo v Kinodvoru prikazali njen dokumentarec Mama Evropa<\/strong>, pogled na Evropo skozi o\u010di majhne deklice z Balkana.
Ostali avtori\u010dini filmi: Illusion<\/strong> (kratki, 1999), Con-Fusion<\/strong> (dokumentarni, 2001), Iz prahu son\u010dnih \u017earkov<\/strong> (From the Dust of the Sun\u2019s Rays (kratki dokumentarno-igrani, 2001), Okno<\/strong> (kratki, 2002), Balkans \u2013 Blood and Honey<\/strong> (dokumentarni, 2003), Tur\u0161ki \u010daj<\/strong> (dokumentarna nadaljevanka, 2005), Babice revolucije<\/strong> (dokumentarni, 2006) in drugi. Filmi Petre Seli\u0161kar so bili prikazani na \u0161tevilnih festivalih po svetu in so prejeli ve\u010d mednarodnih nagrad.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbMoj narobe svet<\/strong> je odkrit poklon Franetu Mil\u010dinskemu \u2013 Je\u017eku, ki nas z iskrivimi o\u010dmi in tragikomi\u010dnim obli\u010djem nagovarja iz arhivskih posnetkov. Ti so skrbno izbrani \u2013 nekateri tako reko\u010d del kolektivne zavesti, drugi redki, manj znani \u2013 in zlepljeni v novo pripovedno celoto, osredoto\u010deno predvsem na njegov ustvarjalni proces. \/\u2026\/ Njegove poeti\u010dne izpovedi, \u010deprav zbrane iz razli\u010dnih virov, mehko spaja nevidni \u0161iv tako, da same ustvarjajo dramatur\u0161ki lok in Je\u017eka postavljajo v vlogo nekak\u0161nega moderatorja, ki povezuje drugi, sodobni, barvni del filma, v katerem mednarodni glasbeniki in zasedbe vsak v svojem \u017eanru in slogu izvajajo njegove uglasbene poeme.\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm mi je bil zelo v\u0161e\u010d. Kak\u0161en umetnik in komik, kak\u0161en tekstopisec, kak\u0161na predanost! Hvala, da ste mi omogo\u010dili, da sem ga spoznal. Film ima dobro strukturo in fino prehaja od Je\u017eka do interpretacij njegovih pesmi, slogovno je dosleden.\u00ab
– Tue Steen M\u00fcller, Filmkommentaren.dk<\/em><\/p>\n

\u00bbMoj narobe svet<\/strong>, dopolnilo dokuja Mama Evropa<\/strong>, filmski esej, v katerem njegove to\u010dke – ske\u010di, anekdote, domisleki \u2013 mahajo v pozdrav priredbam njegovih \u0161tiklov, \/…\/ ga prika\u017ee kot \u010dloveka, ki je Slovencem v socializmu pri\u0161epetoval: Saj bo, saj bo. Bil je socialisti\u010dna verzija pape\u017ea, virtualni dirigent Slovenije. V kapitalizmu Slovenci takega nimajo. Opice v Sloveniji \u0161e vedno sedijo na veji, pikapolonice \u0161e vedno nadome\u0161\u010dajo stenice – in Darwin \u0161e vedno nima prav.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Glasbeni dokumentarec nas skozi priredbe znanih slovenskih in svetovnih glasbenikov popelje v svet vsestranskega umetnika Franeta Mil\u010dinskega \u2013 Je\u017eka.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":32479,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9025"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32479"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9025"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}