{"id":9017,"date":"2020-05-13T13:27:43","date_gmt":"2020-05-13T11:27:43","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/komuna\/"},"modified":"2024-06-11T14:48:36","modified_gmt":"2024-06-11T12:48:36","slug":"komuna","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/komuna\/","title":{"rendered":"Komuna"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nSedemdeseta leta na Danskem. Erik in Anna sta par, ki sanja o druga\u010dnem \u017eivljenju. S h\u010derko Frejo v Erikovi razko\u0161ni vili sredi presti\u017ene soseske K\u00f8benhavna osnujeta komuno. Nova skupnost, v jedru katere je mala dru\u017eina, prireja ve\u010derje, zabave in hi\u0161ne sestanke. Prijateljstvo, ljubezen in ob\u010dutek skupnosti polnijo prostorno vilo, vse dokler jih \u0161okantna ljubezenska afera ne postavi pred te\u017eko preizku\u0161njo.<\/p>\n

Danski re\u017eiser Thomas Vinterberg in scenarist Tobias Lindholm (Lov<\/strong>) znova zdru\u017eita mo\u010di v zgodbi o tr\u010denju osebnih po\u017eelenj in idealov solidarnosti, ki jih opeva \u017eivljenje v komuni sredi sedemdesetih let. Humoren, ne\u017een, a tudi bole\u010d portret idealisti\u010dne generacije je Trine Dyrholm prinesel srebrnega medveda za najbolj\u0161o igralko na Berlinalu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbOd sedmega do devetnajstega leta sem \u017eivel v komuni. To so bili nori, ljube\u010di, fantasti\u010dni \u010dasi, polni genitalij, piva, te\u017ekih intelektualnih razprav, ljubezni in osebnih tragedij. Vsak dan je bil kot iz pravljice. Takoj ko si se iz zasebnosti svoje sobe podal v skupne prostore hi\u0161e, \u017ee se je pred tabo razodela pisana paleta presenetljivih scenarijev, zlasti po zaslugi drugih stanovalcev, njihove ekscentri\u010dnosti in kapric. Zame je to \u010das \u010dudovitih spominov in absurdnih trenutkov. \/\u2026\/ Skupne ve\u010derje, ki so se odvijale vsak \u010detrtek in nedeljo, so se navadno prelevile v bu\u010dne, v\u010dasih katastrofalne ve\u010derne zabave. Vrhovna avtoriteta je bil ‘hi\u0161ni sestanek’ \u2013 demokrati\u010dni zbor, na katerem so \u010dlani komune izlivali svoja srca in svobodno razpravljali o najrazli\u010dnej\u0161ih temah. Spominjam se hi\u0161nega sestanka, na katerem se je sklenilo, da bo najemnina poslej sorazmerna z zaslu\u017ekom vsakega \u010dlana komune. To je navdu\u0161eno predlagal mo\u0161ki, ki je zaslu\u017eil najve\u010d od vseh, tako da se je njegova najemnina ve\u010d kot podvojila. \u010ceprav so bili \u010dlani komune visoko izobra\u017eeni intelektualci, se zdi to nekdanje \u017eivljenje danes skrajno naivno in idealisti\u010dno \u2013 bilo je polno vere v prihodnost \u2026\u00ab
\n– Thomas Vinterberg<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nThomas Vinterberg (1969, K\u00f8benhavn) je s kratkim filmom Sidste omgang <\/strong>leta 1993 diplomiral na Danski filmski akademiji. Leta 1995 je skupaj z Larsom von Trierjem spisal manifest slovite danske Dogme 95. Po njenih zapovedih je tri leta kasneje posnel prvi film tega gibanja, Praznovanje<\/strong> (Festen<\/strong>). Delo je do\u017eivelo izreden uspeh in pobralo \u0161tevilna mednarodna priznanja, vklju\u010dno s posebno nagrado \u017eirije v Cannesu. Vinterberg je re\u017eiral dva filma v angle\u0161kem jeziku: apokalipti\u010dno znanstvenofantasti\u010dno ljubezensko zgodbo Vse za ljubezen<\/strong> (It’s All About Love<\/strong>, 2003) z Joaquinom Phoenixom, Claire Danes in Seanom Pennom ter Drago Wendy <\/strong>(Dear Wendy<\/strong>, 2005) po scenariju Larsa von Trierja. Njegov Submarino<\/strong> se je leta 2010 uvrstil v uradni program Berlinala. Napeta psiholo\u0161ka drama Lov <\/strong>(Jagten, 2012) je Madsu Mikkelsenu prinesla nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu, Evropska filmska akademija pa je filmu podelila nagrado za najbolj\u0161i scenarij.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbNajbr\u017e bo redkokdo nasprotoval trditvi, da je bilo Praznovanje <\/strong>(1998) Thomasa Vinterberga eden najbolj impresivnih filmov, ki jih je obrodil kratko\u017eivi fenomen manifesta Dogma. Toda po mojem mnenju ni Danec nikoli zares izpolnil neznanskih obetov, ki jih je nakazal s svojo neverjetno po\u017eivljajo\u010do ansambelsko dramo. Zato je njegov najnovej\u0161i \u2013 in zame vse od Praznovanja<\/strong> najbolj\u0161i \u2013 film nadvse dobrodo\u0161lo presene\u010denje. In morda se prav zato, ker ga je zasnoval na izku\u0161njah iz lastnega otro\u0161tva, zdi ta film manj prera\u010dunan, bolj avtenti\u010den od ve\u010dine prej\u0161njih. \/\u2026\/ \u010ceprav zgodba ne prina\u0161a veliko presene\u010denj, je eden sila dobrodo\u0161lih vidikov tega nadvse prijetnega filma dejstvo, da se Vinterberg upre sku\u0161njavi, da bi eksperimentiranje z \u017eivljenjem v komuni sedemdesetih let odpravil kot naiven, zgre\u0161en fiasko, obsojen na propad. \u010ceravno se podvig ni vsem posre\u010dil, je mnogim nudil blagodejno podporo in bil vreden poskusa, namigne re\u017eiser. \/\u2026\/ \u010ce ima Dyrholmova v dramati\u010dnem smislu bolj kompleksno vlogo, ponudi Thomsen dovr\u0161eno subtilno (in pogosto skrajno humorno) \u0161tudijo mo\u0161kega, ki je, kot ka\u017ee, ujet v stanje nenehne, tihe in komajda prikrite zmede. Vinterberg je, prav nasprotno, v tej snovi ponovno odkril jasen smoter in vizijo.\u00ab
\n– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbV najnovej\u0161i komi\u010dni drami Thomasa Vinterberga, lahkotnem, a sr\u010dnem portretu neke dobe \/\u2026\/, ima svobodna ljubezen visoko ceno. Vinterberg se znova pove\u017ee s Tobiasom Lindholmom, soscenaristom danskega kandidata za tujejezi\u010dnega oskarja Lov<\/strong>, in klju\u010dnimi igralci nagrajenega prebojnega filma Praznovanje <\/strong>iz leta 1998. Komuna <\/strong>po svojem dramatskem kontekstu in streznjenem pogledu na spolno osvobojena sedemdeseta prikli\u010de v spomin nekaj o\u010ditnih filmskih predhodnikov, zlasti filma Skupnost<\/strong> Lukasa Moodyssona in Ledena nevihta <\/strong>Anga Leeja. Vinterbergov film je bolj prisr\u010den, ne\u017enej\u0161i ter za re\u017eiserja in sam danski film, ki se navadno nahaja nekje na spektru med samomorilskim in apokalipti\u010dnim, neobi\u010dajno veder.\u00ab
\n– Stephen Dalton, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbBistveno dogajanje Vinterbergove Komune <\/strong>lahko brez ve\u010djih te\u017eav predvidimo \u017ee na samem za\u010detku. Zato \u0161e toliko bolj presene\u010da, da nas film dr\u017ei od prvega do zadnjega trenutka. \/\u2026\/ \u010ceprav ga je navdihnilo Vinterbergovo lastno otro\u0161tvo v komuni, re\u017eiser spretno sprevr\u017ee nedol\u017eni pogled, s katerim bi tak\u0161nega svobodnega duha in optimizem br\u017ekone opazoval otrok. Tu ni nikakr\u0161nih cenenih atrakcij ali presenetljivih obratov. V tak\u0161nem filmu bi delovali la\u017eno, neiskreno. Komuna<\/strong> ponudi o\u010darljivo \u0161tudijo tega, kako hitro in enostavno se lahko razblini paradi\u017e.\u00ab
\n– Oliver Johnston, The Upcoming<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010custvena in skrajno osredoto\u010dena predstava glavne igralke Trine Dyrholm poganja novi film danskega re\u017eiserja in veterana Dogme 95.\u00ab
\n– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbToda ko Erik Anni razkrije, da jo \u017ee nekaj \u010dasa vara s svojo \u0161tudentko (lepo, mlaj\u0161o, blond), mu prav ta ritualni kontekst komune – revolucije, \u010de smo \u017ee ravno pri tem – omogo\u010di, da lo\u010ditev izvede brez obi\u010dajnega sranja in vre\u0161\u010danja, saj to, kar je med njima (zasebno), postane skupna stvar (javno), ki jo lahko razre\u0161i le demokracija, okej, glasovanje o tem, kdo naj se iz te hi\u0161e izseli. Kar je kakopak namig, da je od levi\u010darskega raja do resni\u010dnostnega televotinga – od utopije do deziluzije, od subverzivnega eksperimentiranja do rutinske monotonije, od emancipacije do libertarne depresije – obi\u010dajno le korak.\u00ab
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbVinterberg \u0161e vedno secira skupnost, vendar se v njej ne posve\u010da najo\u010ditnej\u0161im vpra\u0161anjem \/\u2026\/ Ta dilema je sicer navzo\u010da, a jo pripoved pravzaprav le preleti. Dosti bolj je v ospredju vpra\u0161anje konkretne, telesne bli\u017eine. Kako se odnosi, v katere se ljudje praviloma zapletamo na samem (\u017eena-mo\u017e, star\u0161i-otrok), preobrazijo v nenehni gne\u010di? Kako se v gosto naseljenem prostoru prerazporedijo oziroma razpr\u0161ijo razmerja odgovornosti in skrbi? Vinterberg je kontinuiteto s Praznovanjem<\/strong> ohranil tako, da je glavni vlogi podelil Ulrichu Thomsenu in Trine Dyrholm. Njuna lika sta na koncu Praznovanja<\/strong> postala par in pobegnila pred skupnostjo. V Komuni<\/strong> njuna lika skupnost najdeta in se razideta (s tem ne izdamo ni\u010desar, saj je bistven na\u010din njunega razhoda). Vtis premene, ki ga ustvari primerjava med filmoma, je ustrezen, saj je Komuna<\/strong> tudi film o premenah, o \u010dasu, o prihajanjih in odhajanjih, z vso zasanjanostjo, ki spada zraven.\u00ab
\n– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbNamesto da bi sku\u0161al skozi filter nostalgije rekonstruirati idealisti\u010dne zablode iz obdobja, ki ga je v Evropi najbolj zaznamovala epidemija levega terorizma, se osredoto\u010da na \u010dlove\u0161ko dramo. \/\u2026\/ To osredoto\u010danje na dru\u017einsko dramo bi nemara lahko bil tudi scenaristi\u010dni o\u010ditek, da so vsi drugi sostanovalci samo statisti na njihovem ozadju, brez kak\u0161nega fabulativnega ali psiholo\u0161kega razvoja. \/\u2026\/ Z nekaj interpretativne svobode pa lahko razumemo film, predvsem \u010de mislimo na njegov konec, tudi kot prispodobo o prevzemu revolucije in neizogibnem padcu njenih tvorcev. Za Thomasa Vinterberga lahko ugotovimo, da deluje nekako binarno. Ali snema pretenciozne artisti\u010dne eksperimente, ki praviloma scela spodletijo, ali pa zanimive dru\u017einske drame, pri katerih skozi na videz preprosto pripoved zmeraj razkrije \u0161e nekaj ve\u010d. Film Komuna,<\/strong> pri katerem spretno prehaja med temeljno kli\u0161ejskimi in prepoznavno \u017eivljenjskimi situacijami lahko vsekakor umestimo v to drugo skupino njegovih uspelih del. Ob bok filmoma Praznovanje<\/strong> in Lov.\u00ab<\/strong>
\n–<\/strong> Gorazd Tru\u0161novec, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Danski re\u017eiser Thomas Vinterberg in scenarist Tobias Lindholm (Lov) znova zdru\u017eita mo\u010di v zgodbi o tr\u010denju osebnih po\u017eelenj in idealov solidarnosti, ki jih opeva \u017eivljenje v komuni sredi sedemdesetih let. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":9018,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9017"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9018"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9017"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}