{"id":8989,"date":"2020-01-03T13:13:13","date_gmt":"2020-01-03T12:13:13","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ta-nora-80a\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:29","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:29","slug":"ta-nora-80a","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ta-nora-80a\/","title":{"rendered":"Ta nora 80a"},"content":{"rendered":"<p class=\"TOLE\"><strong>zgodba<\/strong><br \/>V univerzitetnem kampusu nekje v Teksasu v zgodnjih osemdesetih letih spremljamo \u010dlane fakultetnega baseball mo\u0161tva, glavne frajerje na faksu, medtem ko krmarijo med svobodo in odgovornostmi, ki jih prina\u0161a porajajo\u010da se odraslost. Toda do za\u010detka novega \u0161tudijskega leta manjkajo \u0161e trije dnevi in pol. Zdaj je \u010das za minljive radosti \u0161tudentskih let, \u010das za popivanje, veselja\u010denje in razuzdane bakanalije.<\/p>\n<p class=\"TOLE\">\u017durerska komedija z malo baseballa in veliko piva v re\u017eiji ameri\u0161kega kronista \u010dudovite vsakdanjosti se za\u010dne tam, kjer so se sklenila <strong>Fantovska leta<\/strong>. Toda hkrati so <strong>Ta nora 80a <\/strong>\u00bbduhovno nadaljevanje\u00ab Linklaterjeve kultne klasike <strong>Zadeti in zmedeni<\/strong> (1993), ki zamenja sedemdeseta za osemdeseta in srednje\u0161olsko negotovost za be\u017een, a slasten ob\u010dutek nepremagljivosti, ki zaznamuje zgodnja \u0161tudijska leta.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbKer se ve\u010dina mojih filmov odvija v omejenem \u010dasovnem okviru, se je zelo lahko vra\u010dati k likom. To bi lahko po\u010del tako reko\u010d z vsem, kar sem kdaj posnel. In tudi sicer to velja za mnogo filmov. Vpra\u0161anje je le, zakaj to po\u010deti. Kak\u0161no zgodbo lahko pove\u0161 o teh ljudeh, da bo dovolj zanimiva in ne bo zgolj tr\u017eni trik? Ta film je moj najbolj\u0161i pribli\u017eek nadaljevanja [filma <strong>Zadeti in zmedeni<\/strong>]. In ker gre hkrati za nekak\u0161no nadaljevanje <strong>Fantovskih let<\/strong>, se spra\u0161ujem, ali lahko en film predstavlja dve stvari hkrati, ali je lahko nadaljevanje dveh razli\u010dnih filmov? Zame je postal predvsem avtobiografska pripoved o tistem trenutku, ko odide\u0161 na faks. \/\u2026\/ Med snemanjem zadnjega prizora <strong>Fantovskih let<\/strong> sem igralcem razlagal, da imam zamisel za film, ki se za\u010dne natanko v trenutku, ko protagonisti odidejo \u0161tudirat, in takrat sem upal, da bom lahko film tudi posnel. Zanimivo je, da brez <strong>Fantovskih let <\/strong>tega filma najbr\u017e ne bi bilo. Med njima obstaja vez, ki je skoraj tako mo\u010dna kot povezava s filmom <strong>Zadeti in zmedeni<\/strong>. Porajati sta se za\u010dela v istem \u010dasu. <strong>Ta nora 80a <\/strong>sem imel v mislih od za\u010detka novega tiso\u010dletja; v istem obdobju, ko sem snemal <strong>Fantovska leta<\/strong>, sem tudi pisal in predeloval ta film. Hecno je, da si na koncu natanko sledita, kot bi bil drugi nadaljevanje prvega. Ellar iz <strong>Fantovskih let <\/strong>predstavlja bolj\u0161o plat mojega zna\u010daja, Jake pa je tisti bolj veselja\u0161ki, ekstrovertiran, zabaven tip. \/\u2026\/ Ta film bi ne mogel biti bolj neodvisen, pa vendar gre za Paramount! Pri tem, kdo film financira in kak\u0161en je dogovor, ne delam razlik. Bistveno je, kaj potrebuje zgodba, kak\u0161en je obseg in kak\u0161en ho\u010de film postati. Izogniti se te\u017eavam, namesto da bi jih iskal, to je moje vodilo.\u00ab<br \/>&#8211; Richard Linklater<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><\/p>\n<p>Richard Linklater je igralsko zasedbo za dva tedna osamil na svojem zemlji\u0161\u010du zunaj Austina in jim v primerno navdihujo\u010dem okolju ko\u010de s pogradi vsak ve\u010der predvajal klasike kvintesen\u010dno ameri\u0161kega pod\u017eanra filmov o fakultetnih bratov\u0161\u010dinah, kot sta Animal House (1978) z Jamesom Belushijem in kolesarska komi\u010dna drama Breaking Away (1979). Predvsem pa filme o baseballu. <em>\u00bbSku\u0161al sem jih umestiti v \u010dasovno obdobje filma. Spomnim se, da sem jim predvajal dokumentarec o Docku Ellisu, metalcu kluba <\/em><em>Pittsburgh Pirates. Tistemu, ki mu je uspelo dose\u010di <\/em>no-hitter<em> na LSD-ju. Gre za sijajen prikaz baseballa v sedemdesetih letih. Tak\u0161en je bil takrat videti baseball, sem jim rekel, tak je bil duh \u010dasa.\u00ab<\/em><\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> Richard Linklater (1960, Houston, Teksas) velja za enega klju\u010dnih predstavnikov ameri\u0161kega neodvisnega filma, ki je svoj preporod do\u017eivljal v zgodnjih devetdesetih. Ko se je leta 2002 za\u010dela produkcija <strong>Fantovskih let <\/strong><strong>(<\/strong>Boyhood, 2014), znanih tudi kot \u00bbThe Twelve Year Project\u00ab, je bil Linklater \u017ee uveljavljen avtor filmov, kakr\u0161ni so <strong>Zabu\u0161ant<\/strong> (<strong>Slacker,<\/strong><strong> <\/strong>1991), <strong>Zadeti in zmedeni <\/strong>(<strong>Dazed and Confused<\/strong>,<strong> <\/strong>1993), <strong>Pred zoro <\/strong>(<strong>Before Sunrise<\/strong>, 1995) in <strong>Predmestje<\/strong> (<strong>SubUrbia<\/strong>, 1996). V naslednjih dvanajstih letih so med drugim sledili <em>mainstream<\/em> komedija <strong>\u0160ola roka <\/strong>(<strong>School of Rock<\/strong>, 2003), drugi del trilogije <strong>Pred son\u010dnim zahodom<\/strong> (<strong>Before Sunset<\/strong>, 2004) in \u010drna komedija <strong>Bernie<\/strong> (2011). Leta 2013 smo si v Kinodvoru lahko ogledali sklepni del zgodbe o Jesseju in C\u00e9line, film<strong> Pred polno\u010djo<\/strong> (<strong>Before Midnight<\/strong>, 2013), s katerim so Richard Linklater, Ethan Hawke in Julie Delpy zaklju\u010dili svoj osemnajst let trajajo\u010di filmski projekt, in leto kasneje tudi <strong>Fantovska leta<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbFilmi Richarda Linklaterja pokajo od energije v majhnih odmerkih. Zgo\u0161\u010dena filozofska razpredanja obdajajo najbolj ohlapne zgodbe; spro\u0161\u010dena vsakdanjost se me\u0161a z eksistencializmom. \u010ceprav se o filmu \u017ee dolgo govori kot o &#8216;duhovnem nadaljevanju&#8217; srednje\u0161olske klasike <strong>Zadeti in zmedeni<\/strong>, ume\u0161\u010dene v sedemdeseta leta, vsebuje komedija o univerzitetni baseball ekipi <strong>Ta nora 80a<\/strong>, ki se odvija le nekaj let kasneje, najbolj\u0161e sestavine Linklaterjevega opusa: brezskrben odnos do \u017eivljenja, pospremljen z bolj pretkanimi spoznanji o njegovih globljih skrivnostih. Tako kot impresivna trilogija <strong>Pred \u2026 <\/strong>in ambiciozni dvanajstletni produkcijski cikel <strong>Fantovskih let<\/strong> se tudi najnovej\u0161i film domiselno poigrava s \u010dasom. <strong>Ta nora 80a<\/strong>, ki stla\u010dijo tri dni te\u017ekega veselja\u010denja v slabi dve uri, se odvijejo na majhni teksa\u0161ki univerzi v zadnjih dneh poletja, medtem ko odgovornosti, ki jih prina\u0161a odraslost, pre\u017eijo tik za robom kadra. Film neizmernega \u0161arma in pritajene modrosti utele\u0161a Linklaterjev edinstveni talent, da \u010dlove\u0161kemu vedenju podeli vso te\u017eo s pomo\u010djo lahkotnosti.\u00ab<br \/>&#8211; Eric Kohn, <em>Indiewire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV Linklaterjevi najnovej\u0161i, skrajno sme\u0161ni in bole\u010de lucidni lekciji iz retrosociologije \/\u2026\/ spremljamo fakultetno baseball ekipo v osemdesetih letih, ki zabija podalj\u0161ani vikend pred za\u010detkom novega \u0161tudijskega leta; pri\u010da smo predvidljivemu, a \u0161e kako komi\u010dnemu nizu d\u017eojntov, disko plesov, frcanja \u010dlenkov, letanja za kiklami in drugih oblik mo\u0161kih tekmovalnih \u0161portov (z nekaj baseballa tu in tam). Linklater se burka\u0161tvu svojih likov predaja s tako divjo, spontano in svobodno naklonjenostjo, da vam resni, premi\u0161ljeni podtoni tega o\u010darljivega filma lahko \u0161e uidejo: malo filmskih avtorjev se tako popolnoma preda trpko-sladki radosti \u017eivljenja za sedanji trenutek \u2013 trenutek, ki je \u0161e toliko bolj veli\u010dasten, ker tako hitro zbledi.\u00ab<br \/>&#8211; Justin Chang, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMedtem ko njegova obsedenost s \u010dasom ostaja neokrnjena, Richard Linklater v zadnjem filmu, <strong>Ta nora 80a<\/strong>,<strong> <\/strong>iz ena\u010dbe izvzame izgubo in melanholi\u010dnost ter prepusti vajeti rojenemu zabavlja\u010du, ki se skriva v njem. \/\u2026\/ re\u017eiser dopu\u0161\u010da zgolj slutnjo realnosti, v kateri se ljudje morda zaljubljajo in razhajajo, kjer mati s ponosom in oto\u017enostjo opazuje sina, ki odra\u0161\u010da in odhaja \u0161tudirat. Namesto tega baseball, pivo in naslednja zabava polnijo vsak kader z nalezljivim duhom tovari\u0161tva, ki ga ustvarja igralska zasedba z izjemno medsebojno privla\u010dnostjo in njena zmo\u017enost za podajanje re\u017eiserjevega edinstvenega posluha za dialoge. \/\u2026\/ Prednost Linklaterjevih filmov je bila vselej njihova sposobnost za upodabljanje tekstur do\u017eivetega, \u017eivljenjskega izkustva, in <strong>Ta nora 80a <\/strong>v tem smislu ne zaostajajo: to je samozavestna in skrajno zabavna vrnitev k nekemu svetu, ki svoje povezave s filmom <strong>Zadeti in zmedeni <\/strong>ne jemlje kot obveze ali prilo\u017enosti za zaslu\u017eek, pa\u010d pa kot navdih, da prej\u0161njemu filmu parira po energiji in kemiji med igralci.\u00ab<br \/>&#8211; Charlie Schmidlin, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u0160tevilni veliki re\u017eiserji v teku svojih karier preizku\u0161ajo razli\u010dne tone, \u017eanre in registre, toda redkim uspe ustvariti tako ostro lo\u010dnico med posameznimi premisami \u2013 in posledi\u010dno zna\u010dajem posameznih del \u2013 kot Richardu Linklaterju. Filmi, ki izhajajo iz osebnih izku\u0161enj (v mislih imam zlasti <strong>Zadete in zmedene<\/strong>, <strong>Fantovska leta <\/strong>in trilogijo <strong>Pred \u2026<\/strong>), se nagibajo k sentimentalnosti, umetni sladkobi in moralizmu. Tiste, ki temeljijo na nekem zunanjem viru (predvsem <strong>Bernie, \u0160ola roka <\/strong>in <strong>The Newton Boys<\/strong>), zaznamujeta predrzna, neotesana ostrina in podivjan humor, zaradi \u010desar so konec koncev veliko bolj osebni in izvirni \u2013 \u010drpajo iz tistih delov Linklaterjevega temperamenta, ki ga o\u010ditno bolj privla\u010dijo in hkrati pla\u0161ijo. Zato je njegov novi film, <strong>Ta nora 80a<\/strong>,<strong> <\/strong>neke vrste paradoks. Temelji na situaciji, ki jo je dejansko izkusil, ko je na teksa\u0161ki fakulteti v osemdesetih tudi sam igral baseball, toda preveva ga brezmejna, nezadr\u017ena svoboda njegovih tretjeosebnih filmov. Mislim, da za to obstaja dober razlog, ki je vtkan v samo zgodbo in odra\u017ea Linklaterjevo natan\u010dno razumevanje njenih implikacij. Film vzbuja zanimiv ob\u010dutek, da avtor hkrati izpoveduje lastno izku\u0161njo in se od nje distancira, da se z ljubeznijo oklepa nekega spomina in ga hkrati odmaknjeno, analiti\u010dno preiskuje. <strong>Ta nora 80a <\/strong>so kot kristalna krogla, v kateri se Linklater opazuje od zunaj, v svojem nekdanjem kontekstu, medtem ko nam skozi filmsko dogajanje hkrati namigne, kako je prispel od tam do sem.\u00ab<br \/>&#8211; Richard Brody, <em>The New Yorker<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLinklaterjev najnovej\u0161i film, ansambelska komedija, ki se odvije v teksa\u0161kem \u0161tudentskem kampusu v treh dneh in pol pred za\u010detkom predavanj, govori o tropu divjih alfa samcev, fakultetnem baseball mo\u0161tvu nacionalnega ranga, ki stoji na vrhu prehranjevalne verige in se tega \u0161e kako zaveda. \/\u2026\/ V teku dolgega dionizi\u010dnega veselja\u010denja niti kaplja de\u017eja ne skazi jasnine \u017eivljenj protagonistov in redko katera senca zatava v svetlo in jasno svetlobno shemo direktorja fotografije Shana F. Kellyja. Linklater ni bil nikoli pikturalni mojster, ki bi se uvr\u0161\u010dal na twitter-sezname &#8216;popolnih posnetkov&#8217;, toda njegov cilj je posve\u010dati pozornost igralcem. Njegov najnovej\u0161i film je, \u010de si izposodimo izraz Henryja Millerja, &#8216;neozdravljivo zdrav&#8217; film, posve\u010den v prvi vrsti \u010distemu u\u017eitku spri\u010do posedovanja telesa in uma, s katerima lahko re\u017eiser manipulira, in samopostre\u017eni bife prilo\u017enosti, da to tudi po\u010dne.\u00ab<br \/>&#8211; Nick Pinkerton, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>Zadeti in zmedeni <\/strong>je napravil zvezde iz ve\u010dine glavnih igralcev; Matthew McConaughey, Parker Posey in Ben Affleck so bili pred snemanjem z Linklaterjem popolnoma neznani. \u010ce bo pravici zado\u0161\u010deno, bodo tudi <strong>Ta nora 80a <\/strong>prinesla zvezdni\u0161ki status ve\u010dini svoje mo\u0161ke zasedbe. Skupaj so peklensko dober ansambel z vrhunsko karizmati\u010dnima Powellom in Hoechlinom.\u00ab<br \/>&#8211; Nigel M. Smith, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbUjame bistvo vseh vrst mladostni\u0161kih po\u017eelenj, tako tistih zlahka prepoznavnih kot tistih bolj bole\u010dih in neizrekljivih.\u00ab<br \/>&#8211; Stephanie Zacharek, <em>Time Magazine<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSpontana kultna klasika v re\u017eiji mojstra forme in eden prvih filmov leta 2016, ki jih resni\u010dno morate videti.\u00ab<br \/>&#8211; David Sims, <em>The Atlantic<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNoro zabaven in nepri\u010dakovano globok.\u00ab<br \/>&#8211; Joshua Rothkopf, <em>Time Out New York<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u0160e en biser enega najbolj\u0161ih ameri\u0161kih filmarjev.\u00ab<br \/>&#8211; John DeFore, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV baru se imajo tako dobro kot v saloonu, z bejbami pa vedno kon\u010dajo hitreje kot drug z drugim. Na \u010delu jim pi\u0161e: Okupirajte utopijo! Hormonski so kot &#8220;nova&#8221; Amerika, mani\u010dni kot Van Halen, hripavi kot borzni me\u0161etarji, evfori\u010dni kot svet brez alternativ, ekshibicionisti\u010dni kot<em> laissez-faire<\/em>, testosteronski kot mitologija, misti\u010dni kot dim, agresivni kot divji zahod, ma\u010disti\u010dni kot pistolerosi, toda svojega ne-dela se lotijo podjetno, sistemati\u010dno in precizno, ja, stahanovsko. Danes bi bili virtualni &#8211; kot digitalni denar ali prijatelji s Facebooka. \u0160tikli, ki jih sli\u0161imo, o njih vedo ve\u010d kot oni sami. Linklater jih le opazuje, in to tako prizanesljivo, kot da bi vedel, da jih Amerika ne bo pomladila, temve\u010d postarala, in da jih osemdeseta ne bodo utopi\u010dno povezala, temve\u010d distopi\u010dno razbila.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ veli\u010dina tega filma je prav v tem, da ustvari velike trenutke in imenitne like iz najbolj banalnih \u017eivljenskih situacij. \/&#8230;\/ In prav tako je to portret nekega \u010dasa, konkretno \u010dasa tik pred za\u010detkom novega \u0161tudijskega leta, bolj metafori\u010dno pa nekega vmesnega \u010dasa, polnega vere in zaupanja v nov za\u010detek. \/\u2026\/ Mar so bila osemdeseta leta tako &#8220;nora&#8221;, ker so znala celo absurd preobrniti v njegovo nasprotje?\u00ab<em><br \/><\/em> &#8211; Zdenko Vrdlovec,<em> <em>Dnevnik<\/em><\/em><\/p>\n<p>\u00bbLinklater nelinearno zgodbo filma pelje samozavestno in teko\u010de. V mno\u017eici izjemnih likov se nikoli ne izgubi in vsak od njih dobi dovolj prostora za polno realizacijo. Brez trenja prehaja od politi\u010dno nekorektne komedije do iskreno simpati\u010dnih romanti\u010dnih in \u017eivljenjskih trenutkov \/\u2026\/ . V odli\u010dne dialoge \u00a0med protagonisti se lahkotno prikrade tudi Linklaterjeva filozofija \u017eivljenja, ki spremlja ve\u010dino njegove filmografije: ve\u010dji in manj\u0161i drobci na videz nepomembnih modrosti o odra\u0161\u010danju, odgovornosti in iskanju samega sebe, pa o ljubezni, odnosih in prijateljstvu, o pomenu, minljivosti in nepovrnljivosti \u010dasa, predvsem pa o lepoti in magiji, ki jo lahko najdemo tudi v najbolj vsakdanjih trenutkih.\u00ab<br \/>&#8211; Ana \u0160turm, <em>Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u017durerska komedija z malo baseballa in veliko piva v re\u017eiji ameri\u0161kega kronista \u010dudovite vsakdanjosti se za\u010dne tam, kjer so se sklenila Fantovska leta. Toda hkrati so Ta nora 80a \u00bbduhovno nadaljevanje\u00ab Linklaterjeve kultne klasike Zadeti in zmedeni (1993), ki zamenja sedemdeseta za osemdeseta in srednje\u0161olsko negotovost za be\u017een, a slasten ob\u010dutek nepremagljivosti, ki zaznamuje zgodnja \u0161tudijska leta.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8990,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8989"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8990"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8989"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}