{"id":8985,"date":"2021-05-11T15:23:54","date_gmt":"2021-05-11T13:23:54","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/odprto-morje\/"},"modified":"2021-06-04T11:17:23","modified_gmt":"2021-06-04T09:17:23","slug":"odprto-morje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/odprto-morje\/","title":{"rendered":"Odprto morje"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nDvanajstletni Samuele \u017eivi na otoku sredi morja. Hodi v \u0161olo in strelja s svojo fra\u010do. Rad se igra na kopnem, \u010deprav vse okoli njega di\u0161i po morju ter \u0161epeta o mo\u017eeh, \u017eenah in otrocih, ki plujejo po njem, da bi dosegli obalo njegovega otoka. To ni obi\u010dajen otok. Lampedusa je simbolna meja Evrope, ki jo \u017ee dve desetletji pre\u010dka na tiso\u010de migrantov v iskanju svobode. Otok povr\u0161ine dvajsetih kvadratnih kilometrov je sedemdeset navti\u010dnih milj oddaljen od afri\u0161ke in sto dvajset od sicilske obale. V zadnjih dvajsetih letih je na obalah Lampeduse pristalo prek \u0161tiristo tiso\u010d migrantov. Ocenjujejo, da jih je petnajst tiso\u010d izgubilo \u017eivljenje med nevarno plovbo.<\/p>\n

Zlati medved za najbolj\u0161i film Berlinala 2016. Nominacija za oskarja za najbolj\u0161i celove\u010derni dokumentarec.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbLampeduso sem prvi\u010d obiskal jeseni leta 2014, da bi tam posnel desetminutni film, ki bi bil nato prikazan na mednarodnih festivalih. \u017delja producentov je bila ustvariti kratek, urgenten film, ki bi ponudil druga\u010dno podobo Lampeduse leni in vase zazrti Evropi, katere predstava razra\u0161\u010dajo\u010de se migracijske krize je bila zbegana in popa\u010dena. Slednje je veljalo tudi zame. Lampedusa je \u017ee zdavnaj postala nejasno bren\u010danje glasov in podob s televizijskih zaslonov in \u0161okantnih \u010dasopisnih naslovov, ki so govorili o smrti, stiski, nevarnosti, invazijah in ljudskih vstajah. Ko pa sem prispel na otok, me je tam pri\u010dakala povsem druga\u010dna realnost od tiste iz medijev in politi\u010dnih razprav. Spoznal sem, da tako kompleksnega sveta, kot je Lampedusa, ni mogo\u010de stisniti v pi\u010dlih nekaj minut. Da bi ga lahko doumel, sem se moral vanj popolnoma in za dalj\u0161i \u010das pogrezniti. Vedel sem, da ne bo lahko. Da moram najti na\u010din, kako prodreti v ta svet. Nato pa se je, kot se pri dokumentarnem filmu pogosto dogaja, pripetilo nepri\u010dakovano. Zaradi napada bronhitisa sem poiskal nujno pomo\u010d v bolni\u0161nici in tam spoznal dr. Pietra Bartola, edinega oto\u0161kega zdravnika, ki je v zadnjih tridesetih letih sprejel in pregledal sleherno skupino re\u0161enih beguncev. On je tisti, ki odlo\u010da, kdo mora v bolni\u0161nico, kdo v center za pridr\u017eanje tujcev in kdo je pokojen. \/\u2026\/ Neko\u010d sem Pietra Bartola vpra\u0161al, zakaj je Lampedusa tako velikodu\u0161en kraj. Odgovoril mi je, da je to otok ribi\u010dev, in ribi\u010di nikoli ne zavrnejo tistega, kar prihaja z morja. Morda je to lekcija, ki bi se je morali vsi nau\u010diti. \/\u2026\/ Moja odlo\u010ditev, da se preselim na Lampeduso, je spremenila vse. V letu bivanja na otoku sem prestal dolgo zimo in obdobje ribolova ter nazadnje spoznal resni\u010dni ritem poplave migrantov. Prese\u010di sem moral navado medijev, ki se zgrnejo na Lampeduso zgolj v kriznih trenutkih. \u017divljenje tam me je nau\u010dilo, da je pojem krizne situacije povsem brez pomena. Tam je kriza vsakodnevna realnost. Vsak dan se nekaj zgodi. Da bi v polnosti doumel to tragedijo, mora\u0161 biti ne le blizu situaciji, pa\u010d pa v dolgotrajnem stiku z njo. Le tako sem se lahko nau\u010dil razumeti ob\u010dutenje oto\u010danov, ki tragedijo opazujejo \u017ee dve desetletji. \/\u2026\/ Zgodbo te tragedije sem hotel povedati skozi o\u010di oto\u010danov, katerih pogled in posluh za stvari ter na\u010din \u017eivljenja so se v zadnjih dvajsetih letih drasti\u010dno spremenili. \/\u2026\/ Upam, da bo ta film pripomogel k ozave\u0161\u010denju, da umiranje ljudi, ki sku\u0161ajo pre\u010dkati morje na begu pred tragedijo, preprosto ni sprejemljivo.\u00ab
\n– Gianfranco Rosi<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\nDokumentarist Gianfranco Rosi se je v svet in okolje svoje snovi znova potopil v pristni maniri terenskega antropologa. Na sicilski otok Lampedusa se je preselil za eno leto, si prek stika z doma\u010dini odprl vrata v mikrokozmos tamkaj\u0161nje kulture in pri filmu Odprto morje <\/strong>nastopil tudi kot snemalec slike in zvoka. Sprva je dokumentiral na ducate pristankov begunskih ladij na obalo Lampeduse. Z vpeljavo re\u0161evalnih akcij, kakr\u0161na je Mare Nostrum, s katerimi sku\u0161a italijanska mornarica potapljajo\u010de se ladje prestre\u010di \u017ee na morju, se je kopenska meja odmaknila od obale. \u00bbMigrantov na Lampedusi ni ve\u010d videti. Otok pre\u010dkajo kot fantomi. Odlo\u017eijo jih na doku starega pristani\u0161\u010da, od koder jih avtobusi nemudoma odpeljejo v centre za pridr\u017eanje tujcev, nato pa jih \u017ee \u010dez nekaj dni odpo\u0161ljejo na celino.\u00ab<\/em> Da bi spoznal resni\u010dni ritem, pravila in dnevno realnost, je Rosi pridobil dovoljenje sicilskih oblasti za snemanje na ladji Cigala Fulgosi italijanske mornarice, na krovu katere je pre\u017eivel mesec dni, ter v centru za pridr\u017eanje tujcev na Lampedusi. \u00bbTo je svet znotraj sveta, odrezan od vsakdanjega \u017eivljenja otoka. Najve\u010dji izziv je bilo iskanje na\u010dina, kako posneti ta svet, da bi odrazil ne le njegovo resnico in stvarnost, pa\u010d pa tudi njegovo \u010dlove\u010dnost.\u00ab<\/em><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nGianfranco Rosi se je rodil leta 1964 v Asmari, Eritreja. Po \u0161tudiju v Italiji se je leta 1985 preselil v New York in kasneje diplomiral na filmski \u0161oli Newyor\u0161ke univerze. Popotovanje po Indiji je obrodilo re\u017eiserjev prvi dokumentarni film, Boatman <\/strong>(1993), prikazan na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih, med drugim v Locarnu, Sundanceu in Torontu. Celove\u010derni dokumentarec Below Sea Level <\/strong>(2008), posnet v kalifornijski pu\u0161\u010davi, mu je ob \u0161tevilnih lovorikah in nominaciji Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i dokumentarni film leta 2009 prinesel nagrado orizzonti v Benetkah in veliko nagrado na festivalu dokumentarnega filma Cin\u00e9ma du R\u00e9el. Za celove\u010derni dokumentarec El Sicario, soba 164 <\/strong>(El Sicario, Room 164, 2010), filmski intervju z nekdanjim poklicnim morilcem mehi\u0161kega kokainskega kartela, ki smo si ga lahko leta 2011 ogledali na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, je v Benetkah prejel nagrado Mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI ter nagrado za najbolj\u0161i film na festivalih DocLisboa in DocAviv. Rosijev naslednji film, Sveta obvoznica<\/strong> (Sacro GRA, 2013), je postal prvi dokumentarec v zgodovini bene\u0161kega festivala, ki mu je uspelo osvojiti zlatega leva. Februarja 2016 mu je film Odprto morje <\/strong>prinesel \u0161e zlatega medveda za najbolj\u0161i film festivala v Berlinu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbRosiju so o\u010ditali prikaz trpljenja in smrti ter obsojali njegovo metodo, ki jo najbolje opi\u0161emo kot fikcijo s pristnim dokumentarnim vzgibom, v kateri resni\u010dni ljudje odigrajo same sebe. Ugovarjali so tudi srce parajo\u010di lepoti tega filma \u2013 br\u017ekone no\u010demo niti izvedeti, koliko pomorskim re\u0161evanjem je moral biti Rosi pri\u010da, da je lahko eno teh nazadnje posnel v maniri, ki po veli\u010dastnosti no\u010dnih posnetkov in ob\u010dutku za ritual kot sr\u017e \u010dlove\u0161ke eksistence malodane spominja na Forda. Toda Rosi ka\u017ee ljudi, ki nekaj po\u010dno in ki s svojo izku\u0161njo dnevno \u017eivijo. Oni so zgled. \u010ceprav ve\u010dina le opravlja svoje ‘delo’, tisti, ki sprejemajo begunce, ne delujejo ravno prijazno. A \u010de globoko v srcih ne bi mislili dobro, le zakaj bi bili tam, na prvi bojni \u010drti \u010dlove\u0161kega trpljenja? Odprto morje <\/strong>je vrhunski primer krepkega humanizma, ki pritrdi sklepu Susan Sontag iz knjige Pogled na bole\u010dino drugega<\/em>: trpljenja ni dovolj zgolj motriti in prepoznati, o njem je treba spregovoriti, ga ubesediti, ga predelati v zgodbo \u2013 le ta lahko ljudi spodbode k dejanjem.\u00ab
\n– Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu Odprto morje <\/strong>dokumentarist Gianfranco Rosi uperi svoj pogled v oto\u0161ke prebivalce, zlasti dvanajstletnega de\u010dka po imenu Samuele, katerih \u017eivljenja posredno in neposredno spreminja begunska problematika, ki dale\u010d presega to drobno skupnost. Krize se loteva skozi humanizem, v govorici pretanjene in odlo\u010dno nekomercialne filmske poeme. Rosija, ki se po mikrosociolo\u0161kih portretih Sveta obvoznica <\/strong>(na obrobju Rima) in Below Sea Level<\/strong> (v opusto\u0161enem mestecu globoko v kalifornijski pu\u0161\u010davi) znova pogrezne v skupnost na obrobju, \u017ee dolgo privla\u010dijo tiha \u017eivljenja. Toda nikoli mu ni uspelo njihovega \u010dutenja in du\u0161e tako sijajno predo\u010diti gledalcu \u2013 vse do tega filma, v katerem posredno, skozi prizmo Lampedusinih prebivalcev, osvetli zaostrujo\u010do se mednarodno krizo in skozi brezskrbno nevednost svojega mladega protagonista odrazi in obsodi na\u0161o lastno.\u00ab
\n– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbPredo\u010danje orja\u0161kih proporcev \u0161e vedno trajajo\u010de begunske krize, ki vsako leto terja na tiso\u010de \u017eivljenj in predstavlja trpko preizku\u0161njo, ki ji evropska enotnost in vrednote tragi\u010dno niso kos, se je izkazalo za vse prete\u017eko nalogo za novinarsko poro\u010danje. Toda tam, kjer medijem umanjkajo mo\u010di, se za\u010dne Odprto morje<\/strong>. Le edinstveni dokumentarist, kot je Gianfranco Rosi, lahko ujame to dramo skozi periskop svoje kamere, usmerjene na mali sicilski otok Lampeduso. Tja se val za valom zgrinjajo ladje obupanih ljudi, ki na evropsko obalo prina\u0161ajo svoja trpljenja, tragedije in stiske. Tam se italijanska mornarica in obalna stra\u017ea trudita re\u0161evati pre\u017eivele. Humor in so\u010dutje, s katerima je Rosi portretiral prebivalce ob rimskem cestnem obro\u010du v Sveti obvoznici<\/strong> \/\u2026\/, sta zopet \u0161e kako prisotna, a tokrat slu\u017eita osvetlitvi mnogo bolj pomembne in aktualne tematike.\u00ab
\n– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbDe\u010dkovo zgodbo preveva ob\u010dutek vdanosti v usodo in globoke \u017ealosti, ki pri\u010data o razse\u017enostih \u010dlove\u0161ke tragedije bolje, kot bi to lahko opravile katerekoli podobe. Odprto morje <\/strong>je film, ki mojstrsko zoperstavlja nasprotujo\u010de si trenutke in teme. Podvodni posnetki v soju mese\u010dine, hkrati stra\u0161ni in sublimno lepi, odra\u017eajo neizbe\u017eno grozo, s katero se v vodah ob Lampedusi soo\u010dajo tisti, ki i\u0161\u010dejo zato\u010di\u0161\u010de, medtem ko se Samuele po zgledu svojega o\u010deta, pomor\u0161\u010daka, u\u010di krmariti, pri \u010demer ga ovira bolno oko. Prav ta spoj nedol\u017enosti in izku\u0161nje, tragedije in komedije, izpri\u010duje samo bistvo Rosijevega filmskega humanizma in njegove izjemne ve\u0161\u010dine v predstavljanju nepredstavljivega.\u00ab
\n– Harriet Warman, CineVue<\/em><\/p>\n

\u00bbKlju\u010dni lik filma pravzaprav ni Samuele, pa\u010d pa zdravnik, ki predstavlja vezni \u010dlen med na videz lo\u010denima svetovoma in zagotovi najbolj silovit prizor filma, v katerem nam pove, da se v nasprotju s prigovarjanjem svojih prijateljev nikoli ne more in ne bo ‘navadil’ gledati toliko smrti in trpljenja \/…\/. Tako kot mnoge podobe tega filma bi moralo biti tudi zdravnikovo pri\u010devanje obvezno \u010dtivo za vse tiste politike in druge ljudi, ki prebe\u017enikom odrekajo varno zavetje in nov dom.\u00ab
\n– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbRosi postavi te\u017eko, a v temelju zadovoljno \u017eivljenje prebivalcev Lampeduse nasproti strahotni negotovosti, ki jo izku\u0161ajo pri\u0161leki. \/\u2026\/ Naslov opravi tri funkcije hkrati: ne sugerira le katastrofe, ki se ta trenutek odvija na Sredozemskem morju, je tudi naslov ene tistih oto\u017enih pesmi, ki jih sli\u0161imo v filmu, in evocira spomin na drugo svetovno vojno, ko so svetlobni signali mornarice rde\u010de obarvali tamkaj\u0161nje morje. To je tih, pretanjen film, toda film, ki udari z vso mo\u010djo.\u00ab
\n– Andrew Pulver, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbOdprto morje <\/strong>prepleta usode afri\u0161kih beguncev z \u017eivljenjem italijanske ribi\u0161ke dru\u017eine na otoku Lampedusa. Rosi skozi poeti\u010dno pomenljive podobe osvetli ta lo\u010dena svetova, ju pove\u017ee prek osebe zdravnika in motiva morja, ki hrani te in ubija one. Film, ki izkle\u0161e nov pogled na katastrofo; film, ki ne dopu\u0161\u010da nemega sprejemanja statusa quo.\u00ab
\n– izjava ekumenske \u017eirije, Mednarodni filmski festival v Berlinu<\/p>\n

\u00bbOdprto morje<\/strong> je skratka eno tistih del, ki s tem, ko nas opozarja na pravi obraz nekega dogajanja, ki mu zaradi nerazumevanja podeljujemo zlove\u0161\u010de tone, in s tem, ko nam nevsiljivo predstavi razli\u010dne \u010dlove\u0161ke usode, v nas prebuja tisto, kar nas temeljno opredeljuje \u2013 na\u0161o \u010dlove\u010dnost, tisti biti \u010dlovek.\u00ab
\n– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bb”Moje levo oko je leno,” pravi, kot da bi sku\u0161al najti u\u010dinkovito metaforo za lenobnost in apati\u010dnost zahodnega pogleda, ki se z begunci solidarizira le, ko so dale\u010d stran, nekje v Sredozemlju, na Lampedusi, ladji smrti, odprtem morju, ki \u017ere \u017eivljenje in zapira o\u010di. Italijanski doku Odprto morje<\/strong>, dobitnik leto\u0161njega berlinskega zlatega medveda, ki ga je posnel Gianfranco Rosi, avtor briIjantnega dokuja Sacro GRA<\/strong> (bene\u0161ki zlati lev 2013), jih odpira. A to ni Michael Moore. Tu ni duhovi\u010denja, tu ni re\u017eiserjevega ekshibicionizma, tu ni off-meditacij. Niti tu, na Lampedusi, ni kontakta. In Odprto morje<\/strong> je prav to: obdukcija zahodne ti\u0161ine in zahodnega pogleda, ki dela vse, da bi se izognil kontaktu z o\u010dmi beguncev.\u00ab ZELO ZA
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbVezni \u010dlen med pripovedma je oto\u0161ki zdravnik, ki skrbi tako za pri\u0161leke kakor za doma\u010dine. Pri prvih popisuje umrle, med njimi ogromno otrok, ter zdravi hudo dehidracijo in kemi\u010dne opekline od goriva. Pri drugih se ukvarja s slabovidnostjo in alergijami. Tako kot on tudi mi ne vemo, kaj naj s tem kontrastom. Odprto morje<\/strong> je film, ki ne osmi\u0161ljuje. Rosi uperja kamero, kombinira podobe in si misli svoje. Vsa odgovornost je na gledalcu.\u00ab
\n– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbBegunci, \u017eivi ali mrtvi, so navsezadnje zgolj telesa, ki jih je treba registrirati in klasificirati v skladu z veljavno proceduro. Kaj bi lahko bolje ilustriralo birokratsko naravo Evropske unije! Kakorkoli \u017ee, \u0161ele v mre\u017ei teh kontrastnih razmerij in nemogo\u010dih odnosov se v polni meri razkrije prava globina in \u010dlove\u0161ka tragika begunske drame. Rosiju ni treba ni\u010desar posebej pojasnjevati, komentirati, zagovarjati ali obsojati, podobe so dovolj zgovorne, gledalcu pa na subtilen na\u010din ponujajo primerjave in sklepe, ki jim ne more ube\u017eati.\u00ab
\n– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ve\u010dkrat nagrajeni dokumentarist Gianfranco Rosi je leto dni pre\u017eivel na otoku Lampedusa, da bi begunsko krizo osvetlil iz nove perspektive, skozi o\u010di majhne oto\u0161ke skupnosti, in opozoril, da humanitarna katastrofa ni hipna medijska senzacija, pa\u010d pa za mnoge vsakdanja realnost in trajno spremenjen na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":200205,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8985"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200205"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8985"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}