{"id":8979,"date":"2020-01-03T13:13:12","date_gmt":"2020-01-03T12:13:12","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/chevalier\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:29","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:29","slug":"chevalier","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/chevalier\/","title":{"rendered":"Chevalier"},"content":{"rendered":"<p class=\"TOLE\"><strong>zgodba<\/strong><br \/>\u0160est mo\u0161kih na razko\u0161ni jahti sredi Egejskega morja sklene odigrati igro. V tej igri se bo veliko primerjalo in merilo. Testiralo se bo kri in pelo se bo pesmi brez posluha. Prijatelji bodo postali tekmeci in tekmeci bodo postali la\u010dni. Toda na koncu popotovanja, ko bo igra odigrana, bo zmagovalec mo\u017e, ki je najbolj\u0161i v vsem. Na mezinec si bo nadel pe\u010datni prstan zmagoslavja, tako imenovani &#8220;chevalier&#8221;.<\/p>\n<p class=\"TOLE\">Suh, sarkasti\u010den humor in hladna distanca odlikujeta najnovej\u0161o vivisekcijo absurdov \u010dlove\u0161kega vedenja v re\u017eiji prve dame mladega gr\u0161kega filma, ki pod drobnogled tokrat vzame mo\u0161ko tekmovalnost, skupinsko dinamiko in &#8220;krizo srednjih let&#8221;. Igralska \u0161esterica je prejela skupno srce Sarajeva za najbolj\u0161o mo\u0161ko vlogo.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbVselej mi je najte\u017eje opisati, od kod izvirajo moji filmi. Ne pripravljam jih na tak na\u010din, ne re\u010dem si: &#8216;Okej, zdaj bom posnela film o mo\u0161kosti ali o \u0161estih mo\u0161kih na ladji.&#8217; Nikoli ne za\u010dnem z zgodbo, pa\u010d pa z nekaj podobami in splo\u0161no predstavo o situaciji. Po <strong>Attenbergu <\/strong>sem posnela srednjemetra\u017eec <strong>The Capsule<\/strong>. Gre za pendant k filmu <strong>Chevalier<\/strong>, ki prav tako govori o mo\u010di in nadzoru znotraj istospolne skupine, le da so tu vsi liki \u017eenski. Fascinantno je bilo videti, kako se razmerja mo\u010di in \u017eelje razvijajo, \u010de iz ena\u010dbe odstranite spolno dinamiko, ki je navadno na delu znotraj heteroseksualnih skupin. \/\u2026\/ Zdelo se mi je, da bi bilo zanimivo nekaj takega poskusiti \u0161e s skupino mo\u0161kih, prav tako v omejenem prostoru, ki ga ne morejo zapustiti. <strong>Attenberg <\/strong>se je odvijal v utesnjenem okviru zapu\u0161\u010denega industrijskega mesta. Moj prvenec <strong>Sposojeni spomini<\/strong> je bil ume\u0161\u010den v hotelske sobe v bli\u017enji prihodnosti. Zanima me vzpostavljanje razmerij v nadzorovanih prostorih, ki so za tri korake odmaknjeni od realizma. Nisem \u0161e povsem prestopila v naturalizem. Mislim, da zaenkrat preizku\u0161am formo, ki ji pravim screwball tragedija \u2013 ta je deloma komedija zme\u0161njav, deloma gr\u0161ka tragedija.\u00ab<br \/>&#8211; Athina Rachel Tsangari<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/> Athina Rachel Tsangari \u017eivi in ustvarja med rodno Gr\u010dijo in ZDA. Na univerzi v Solunu je diplomirala iz knji\u017eevnosti in magistrirala iz uprizoritvenih umetnosti na newyor\u0161ki Tisch School of the Arts ter iz filmske re\u017eije na teksa\u0161ki univerzi v Austinu. Njen prvi celove\u010derec <strong>Sposojeni spomini<\/strong> (The Slow Business Of Going, 2000) so kritiki Village Voicea izbrali za enega najbolj\u0161ih filmskih prvencev leta. Bila je soustanoviteljica in umetni\u0161ka direktorica avantgardnega festivala kratkega filma Cinematexas. Poleg tega oblikuje video projekcije za plesne in gledali\u0161ke projekte ter prostorske instalacije. Leta 2005 je ustanovila produkcijsko hi\u0161o Haos Film, ki je med drugimi producirala filma <strong>Podo\u010dnik<\/strong> (Kynodontas, 2009) in <strong>Alpe <\/strong>(Alpeis, 2012) Yorgosa Lanthimosa. Leta 2013 je za omnibus <strong>Venezia 70 \u2013 Future Reloaded<\/strong>, skupinski poklon ob 70. obletnici Bene\u0161kega filmskega festivala, pri katerem je sodelovalo 70 svetovno priznanih mojstrov in uveljavljenih mladih re\u017eiserjev, prispevala segment <strong>24 Frames Per Century<\/strong>. Bila je koproducentka pri filmu<strong> Pred polno\u010djo<\/strong> (<strong>Before Midnight<\/strong>, 2013) Richarda Linklaterja, v katerem je nastopila tudi v stranski vlogi. Leta 2012 je s svojim drugim celove\u010dernim filmom<strong> Attenberg<\/strong> (2010) obiskala tudi Kinodvor<strong>.<\/strong><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbNikoli nismo povsem prepri\u010dani, ali se \u0161alijo ali res \u010dutijo globoko potrebo po zmagi v tej ekscentri\u010dni tekmi. Kot pribito pa dr\u017ei, da je Tsangarijeva ustvarila \u0161e eno zanimivo in skrajno izvirno \u0161tudijo zna\u010daja, tokrat v slu\u017ebi prikladne metafore za resnej\u0161e te\u017eave, ki pestijo Gr\u010dijo. \/\u2026\/ Tak\u0161na tematska seciranja in bizarne premise so doma\u010di vsem poznavalcem t. i. &#8216;\u010duda\u0161kega gr\u0161kega vala&#8217;, ki ga predstavljajo zlasti filmi Tsangarijeve in njenega rednega sodelavca Yorgosa Lanthimosa (<strong>Podo\u010dnik<\/strong>, <strong>Alpe<\/strong>, <strong>Jastog<\/strong>). Medtem ko Lanthimosove \u010drne komedije navadno sledijo zamotanim zgodbam, ponuja Tsangarijeva bolj topla, igriva sre\u010danja z zbeganimi protagonisti, ujetimi v krogotoke, ki jih ne morejo nadzorovati. <strong>Chevalier <\/strong>v tej tendenci nadkrili vse: ko svojo premiso skr\u010di na eno samo, utesnjeno okolje in se osredoto\u010di na to, kako obsesije privedejo do kaosa, ponudi lucidno alegorijo institucionalne disfunkcionalnosti, ki je br\u017ekone ohromila gr\u0161ko gospodarstvo. Toda hkrati prese\u017ee omejenost topi\u010dnih metafor. Ob re\u017eiserkini idiosinkrati\u010dni zgodbi o odra\u0161\u010danju <strong>Attenberg <\/strong>in eksperimentalni viziji \u017eenskosti <strong>The Capsule<\/strong> najnovej\u0161i film spet potrjuje status Tsangarijeve kot ene najbolj inovativnih kronistk \u010dlove\u0161kega vedenja v sodobni kinematografiji.\u00ab<br \/>&#8211; Eric Kohn, <em>Indiewire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiserka z vso naslado sprevra\u010da spolne stereotipe \u017ee od samega za\u010detka, ko se Christos ubada s tem, kaj naj oble\u010de na prvi dan igre, medtem ko vklju\u010duje prvi preizkus resen \u010distilni podvig, od poliranja servisa do umivanja oken razko\u0161nega plovila, ki jih sku\u0161a eden izmed tekmovalcev zdrgniti kar s celim telesom \/\u2026\/. Subverzivno sporo\u010dilo ni nikoli izrecno izre\u010deno, a ga kljub temu jasno in glasno razumemo: mo\u0161ki se bodo z vnemo posvetili katerikoli nalogi, tudi tistim, ki jih navadno sovra\u017eijo, jih imajo za nizkotna ali \u017eenska dela, v kolikor so te naloge del tekmovanja in se zavedajo, da jih nekdo opazuje, da nekdo i\u0161\u010de znake manj kot popolnega vedenja. \/\u2026\/ Najbolj zanimivo ni nujno tisto, kar vidimo na platnu, pa\u010d pa tisto, kar ostane skrito: Tsangarijeve niti najmanj ne zanima dejansko tekmovanje, ne trudi se razlagati posameznih izzivov ali podeliti vsem tekmovalcem enake pozornosti \/\u2026\/. \/\u2026\/ Kar jo v resnici zanima, je vse bolj absurdno \u2013 in za gledalce, potemtakem, vedno bolj huronsko sme\u0161no \u2013 vedenje tekmovalcev; skrajne zadrege, ki so jih pripravljeni pretrpeti, da bi zmagali, in kako njihova predstava po\u0161tene igre postaja vse bolj popa\u010dena, ko se jim zazdi, da morda izgubljajo. \/\u2026\/ Poanta Tsangarijeve ti\u010di v absurdnosti mo\u0161ke tekmovalnosti in v tem, kako nesmiselna in sme\u0161na so dejanja teh mo\u017e, \u010de jih opazujemo s hladne distance.\u00ab<br \/>&#8211; Boyd van Hoeij, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDolgo pri\u010dakovan tretji celove\u010derec vsestranske gr\u0161ke umetnice Athine Rachel Tsangari, <strong>Chevalier<\/strong>, privede tekmovanje v merjenju mo\u0161kosti \u2013 v vseh pomenih tega izraza \u2013 do predrzno dobesedne skrajnosti. Predano obe\u0161enja\u0161ka komedija zna\u010dajev, nravi in mo\u0161kih, ki se \u010dudno vedejo, se po svojem fokusu in \u010dustvenem tonu odlo\u010dno razlikuje od prebojnega <strong>Attenberga<\/strong>, odlikuje pa jo minimalisti\u010dna premisa, ki se izka\u017ee za nadvse ploden teren brezmejne absurdnosti: na razko\u0161ni jahti sredi Egejskega morja se \u0161est mo\u0161kih, znancev, podvr\u017ee strogemu nizu osebnostnih in telesnih izzivov, med katerimi se med seboj neusmiljeno ocenjujejo, da bi ugotovili, kdo med njimi je &#8216;na splo\u0161no najbolj\u0161i&#8217;. Odlo\u010ditev Tsangarijeve, da se upre eskalaciji konflikta in stavi raje na subtilne politi\u010dne namige, ki jih izrisuje ta zapletena dru\u017ebena olimpijada, bo prav toliko gledalcev iz\u010drpala kot zabavala, toda brez dvoma gre za mojstrsko izpeljano dra\u017eenje.\u00ab<br \/>&#8211; Guy Lodge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSloviti Bechdel test \u2013 ki ga v stripu iz leta 1985 zasnuje Alison Bechdel \u2013 je v zadnjih nekaj letih postal sila priljubljen barometer za preverjanje veljavnosti obravnave \u017eensk v posameznem filmu. <strong>Chevalier<\/strong>,<strong> <\/strong>najnovej\u0161i film Athine Rachel Tsangari, na tem testu spektakularno pogrne, saj v njem ne nastopi niti en sam \u017eenski lik, pa vendar ga prav tisti, ki se zanimajo za enakost spolnih reprezentacij v sodobnem filmu, nikakor ne smejo zamuditi. Film, ki se ogne bolj \u010duda\u0161kim elementom predhodnega <strong>Attenberga <\/strong>(2010), je sijajno umerjena in sublimno absurdna karikatura tekmovalnih mo\u0161kih egov iz osve\u017eujo\u010de \u017eenske perspektive.\u00ab<br \/>&#8211; Ben Nicholson, <em>CineVue<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Chevalier<\/strong> je \u0161tudija mo\u0161kega antagonizma skozi o\u010di drzne in izvirne filmske avtorice. Athina Rachel Tsangari je uspela s pomo\u010djo izjemne formalne preciznosti in nezadr\u017ene duhovitosti ustvariti film, ki je v isti dih skrajno sme\u0161na komedija in globoko pretresljiv razmislek o duhovnem stanju zahodne kulture.\u00ab<br \/><em>&#8211; izjava \u017eirije, <\/em><em>Londonski filmski festival<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGr\u0161ki film <strong>Chevalier<\/strong>, tematski park absurda (<strong>Igre lakote<\/strong> za odrasle, <strong>Gospodar muh<\/strong> med alfa-mo\u0161kimi, <strong>Battle Royale<\/strong> v dobi var\u010devanja), ki ga je posnela Athina Rachel Tsangari, znana po <strong>Attenbergu<\/strong>, po eni strani izgleda kot kvazistanfordski eksperiment, ki sku\u0161a ugotoviti, ali skupina mo\u0161kih, \u010de jo povsem osami\u0161, \u0161e vedno uboga vse mo\u0161ke kli\u0161eje, obsesije in nevroze, po drugi strani pa kot klini\u010dna abstrakcija animali\u010dnega trga, ki je pogoltnil vse aspekte \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, z med\u010dlove\u0161kimi odnosi vred.\u00ab ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Suh, sarkasti\u010den humor in hladna distanca odlikujeta najnovej\u0161o vivisekcijo absurdov \u010dlove\u0161kega vedenja v re\u017eiji prve dame mladega gr\u0161kega filma, ki pod drobnogled tokrat vzame mo\u0161ko tekmovalnost, skupinsko dinamiko in &#8220;krizo srednjih let&#8221;. Igralska \u0161esterica je prejela skupno srce Sarajeva za najbolj\u0161o mo\u0161ko vlogo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8980,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8979"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8980"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8979"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}