{"id":8970,"date":"2020-01-03T13:13:08","date_gmt":"2020-01-03T12:13:08","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/janis-joplin-otozno-dekle\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:28","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:28","slug":"janis-joplin-otozno-dekle","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/janis-joplin-otozno-dekle\/","title":{"rendered":"Janis Joplin: Oto\u017eno dekle"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Janis Joplin se je v zgodovino zapisala kot ena klju\u010dnih osebnosti glasbene in kulturne revolucije \u0161estdesetih. Toda kdo je bila, ko je za odrom odlo\u017eila svojo iskrivo, energi\u010dno, na videz neobremenjeno odrsko persono? Amy Berg s pomo\u010djo Janisinih prijateljev, sodelavcev, dru\u017einskih \u010dlanov, ljubimcev in zbirke zelo osebnih pisem, ki jih je pisala svojim najdra\u017ejim, izri\u0161e kompleksen portret bistre, ob\u010dutljive, a tudi ranjene in globoko osamljene du\u0161e, ki je na odru iskala le eno: ljubezen.<\/p>\n

Ganljiv, poglobljen portret “prve dame rock’n’rolla”, glasbene ikone, ki je na odru izpela lastno bole\u010dino in s svojo nekonvencionalno dr\u017eo tlakovala pot sodobnim glasbenim upornicam.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbJanis si zaslu\u017ei spodoben film o sebi. Zdi se mi, da je bila do zdaj bolj v ospredju njena smrt kot njeno \u017eivljenje, jaz pa sem \u017eelela, da bi ljudje dobili ob\u010dutek, kdo je bila Janis kot \u017eenska, kot rock zvezda. V bistvu je bila prva \u017eenska rokerica in prebiti se je morala \u010dez mnogo ovir, da je lahko tlakovala pot, po kateri danes stopajo \u017eenske. Imela je neposreden vpliv na \u017eensko gibanje na druga\u010den na\u010din, kot o tem govori zgodovina. Bila je feministka, ne da bi se ji bilo treba razglasiti za feministko. \/…\/ Mislim, da njena zgodba nagovarja vsakogar na svoj na\u010din. Vsakdo v tem filmu vidi del sebe \/…\/. Ljudje, ki o Janis ne vedo ni\u010d, gore\u010di obo\u017eevalci, \u017eenske, filmarji, pevci in pevke, ljudje, ki jih nanjo ve\u017ee katera izmed pesmi, ki jim je v\u0161e\u010d \/…\/. Njena pisma so bila za zgodbo klju\u010dna, saj ponujajo redek vpogled v odnose z dru\u017eino in prijatelji ter Janisino potrebo, da je na papirju popolnoma iskrena do sebe. Iz njih lahko razberemo tudi njen odnos do slave, iz katerega puhti lakota po ljubljenosti. \/…\/ Ko sem za\u010dela pripravljati film, sem mislila, da je bila manj ob\u010dutljiva. Moja predstava o njej je bila polna kli\u0161ejev; ob pogovorih z ljudmi, ki so mi vsi po vrsti pripovedovali podobne zgodbe, pa so se kli\u0161eji popolnoma razblinili. \/…\/ V bistvu sta bili dve Janis: \u017eenska, ki je pela in vre\u0161\u010dala na odru, tista, ki jo lahko vidite na arhivskih posnetkih …, a tu je bilo tudi pla\u0161no, introvertirano mlado dekle, in zelo te\u017eko je bilo loviti ravnote\u017eje med obema …\u00ab
– Amy J. Berg<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Janis Joplin se je rodila leta 1943 v majhnem industrijskem mestu Port Arthur v ju\u017enem Texasu v dru\u017eini srednjega razreda. V zgodnjih najstni\u0161kih letih je imela zaradi svojih naprednih prepri\u010danj (zavzemala se je denimo za pravice Afroameri\u010danov) in slabe samopodobe velike te\u017eave z vklju\u010devanjem v dru\u017ebo in je bila pogosto \u017ertev vrstni\u0161kega nasilja. Uteho je iskala v glasbi \u2013 navdu\u0161evala se je nad glasbeniki, kot so Bessie Smith, Odetta, Lead Belly in Big Mama Thornton. Pri sedemnajstih je pobegnila od doma in za\u010dela peti v teksa\u0161kih barih in klubih ter tako po\u010dasi zaslu\u017eila dovolj denarja za pot do Kalifornije. V San Franciscu se je pridru\u017eila psihedeli\u010dni skupini Big Brother & The Holding Company, ki je leta 1967 nastopila na festivalu Monterey Pop in popolnoma o\u010darala ob\u010dinstvo. Ta nastop je skupini, zlasti pa Janis, odprl pot med zvezde. Izdali so dva uspe\u0161na albuma, leto pozneje pa je Janis skupino zapustila, osnovala bolj bluesovsko naravnano zasedbo Kozmic Blues Band in z njo posnela \u0161e en studijski album. Naslednje leto je ustanovila novo sestavo, The Full Tilt Boogie Band, s katero je pri\u010dela snemati nov album. Medtem ko je na odru blestela, pa se je za njim vse bolj kr\u010devito borila z odvisnostjo od alkohola in heroina, ki ji je leta 1970 vzel \u017eivljenje. Umrla je zaradi nenamernega predoziranja, stara komaj 27 let. Leta 1971 je iz\u0161el posthumni album Pearl z njenim najve\u010djim hitom, predelavo pesmi Krisa Kristoffersona Me and Bobby McGee<\/em>.
<\/strong><\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Amy J. Berg (rojena leta 1970 v Los Angelesu) je ameri\u0161ka re\u017eiserka in producentka, najbolj znana po dokumentarcu o spolnem nasilju za zidovi katoli\u0161ke cerkve Deliver Us from Evil<\/strong>, ki je bil leta 2007 nominiran za oskarja za najbolj\u0161i celove\u010derni dokumentarec. Na za\u010detku kariere je kot producentka in scenaristka delala za razli\u010dne TV-postaje. Njen prvi dokumentarni celove\u010derec West of Memphis<\/strong> (2012) je \u0161el po sledi zgodbe treh najstnikov iz zahodnega Memphisa, obsojenih umora treh de\u010dkov. Leta 2014 je posnela svoj prvi igrani film, detektivko Every Secret Thing<\/strong>, istega leta pa je premiero do\u017eivel \u0161e dokumentarec An Open Secret<\/strong> o spolnih zlorabah v filmski industriji. V letu 2015 je bil poleg dokumentarca o Janis Joplin premierno prikazan tudi film Prophet’s Prey<\/strong>, zgodba o kontroverznem mormonskem preroku Warrenu Jeffsu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbIz pogovorov z dru\u017eino, prijatelji, \u010dlani glasbenih skupin in ljubimci veje ton ne\u017enosti in spo\u0161tovanja. Vsi so vedeli za Janisino nenasitno potrebo po ljubezni. To je bila gonilna sila njenih kariernih ambicij. Pred nami se izri\u0161e mehka \u017eenska. Glas, s katerim je pela, je morda res zvenel, kot bi po du\u0161i drgnil z brusnim papirjem, toda glas, s katerim je govorila, je bil blag in uglajen. \/…\/ Amy Berg je prepoznala ter v ta tragi\u010dni in navdihujo\u010di dokumentarec pogumno prelila neotipljive ob\u010dutke hrepenenja.\u00ab
– Sophie Monks Kaufman, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce dokumentarec Janis Joplin: Oto\u017eno dekle <\/strong>kaj <\/strong>\u010dudovito prika\u017ee, potem sta to prekipevajo\u010da ljubezen do \u017eivljenja in ob\u010dutek radosti, ki je puhtel iz vsake pore te pevke s privihanim nosom. V skupinah, v katerih je pela, fantov ni zasen\u010dila le zato, ker jih je preka\u0161ala v glasbeni nadarjenosti \u2013 to je bilo \/…\/ povezano tudi z njeno \u010disto \u017eivalsko privla\u010dnostjo.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav Amy Berg umesti Janis Joplin v njen \u010das, ga niti ne idealizira niti demonizira niti ga ne posku\u0161a pojasniti. \/…\/ V veliki meri je naloga, da opi\u0161e ta svet in svoj prodor v njem, prepu\u0161\u010dena Janis sami \u2013 v pismih, ki jih z ravno pravo me\u0161anico moledovanja, uvida in o\u0161abnosti prebira Chan Marshall, poznana kot kantavtorica Cat Power.\u00ab
– Robert Lloyd, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbAmy Berg vlogo pripovedovalke, ki prebira pisma Janis Joplin, zaupa Chan Marshall \/…\/. Marshallova svojega branja ne ‘odigra’, ampak \u2013 z blagim ju\u017enja\u0161kim naglasom in o\u010ditno povezanostjo s snovjo spri\u010do dejstva, da je tudi sama \u017eenska performerka \u2013 preprosto pusti besedam in ob\u010dutkom, da govorijo sami zase. To pomaga ustvariti vtis, da povezovalni glas in zorni kot filma kljub mno\u017eici govore\u010dih glav vendarle pripadata Janis Joplin, in da sta to v veliki meri glas in perspektiva izob\u010denke, ki hlepi po potrditvi.\u00ab
David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbTudi \u010de vam je bila Janis Joplin le pribli\u017eno v\u0161e\u010d kot pevka, vam bo po ogledu so\u010dutnega, inteligentnega dokumentarca Amy Berg zagotovo zlezla globoko v srce kot oseba.\u00ab
– Stephanie Zacharek, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ njene romance so bile flirti s katastrofo, njeno \u017eivljenje je bilo tek skozi \u0161palir \u0161ovinizma, krutosti in podlosti, avtodestrukcije – heroina ipd. \u2013 pa se je oklenila tako, kot se drugi oklenejo ljubezni, toda vse, kar jo je poni\u017eevalo, mu\u010dilo, zlorabljalo, \u017ealilo, sme\u0161ilo, demoniziralo in uni\u010devalo, je izklesala v glas, ki je \u0161tikle Cry Baby<\/em>, Piece of My Heart<\/em>, Ball and Chain<\/em>, Maybe<\/em> in Me and Bobby McGee<\/em> prelevil v emocionalni coming out<\/em>, enciklopedijo sodobnega trpljenja, teater dr\u017eavljanske nepokor\u0161\u010dine, kristal neustra\u0161ne, a osamljene humanosti, krik \u017eenskega opolnomo\u010denja. Pela je, kot da gre za \u017eivljenje. Pri sedemindvajsetih je \u017ee ni bilo ve\u010d. Kot vsake prave revolucionarke.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbJanis Joplin velja za prvo damo rock’n’rolla, vendar smo \u0161ele z dokumentarnim filmom Janis Joplin: Oto\u017eno dekle<\/strong> dobili celovit filmski portret glasbenice, ki je v veliki meri zaznamovala popularno kulturo druge polovice 20. stoletja. \/…\/ \u010ceprav film ne ponudi nobene inovacije v \u017eanru dokumentarnega filma, je Amy J. Berg na premi\u0161ljen in uravnote\u017een na\u010din izbrala arhivsko gradivo in svoje sogovornike ter na tak na\u010din predstavila kompleksen portret ne samo izjemno talentirane, temve\u010d tudi zelo inteligentne in razgledane glasbenice. Film razbije kli\u0161ejske predstave o prezgodaj umrli glasbenici (umrla je leta 1970 zaradi prevelika odmerka heroina) in poka\u017ee, da je Janis tlakovala pot mnogim kasnej\u0161im glasbenicam in imela velik vpliv na gibanje za enakopravnost spolov.\u00ab
– \u0160pela Standeker, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm potrjuje, da je Janis Joplin \u0161e vedno spodbuda in zgled marsikaterih glasbenici, da jim je prav ona utrla pot v pregovorno mo\u0161ki rock&roll in v obmo\u010dje bluesa, ki je sicer v domeni \u010drnskih glasbenikov. Re\u017eiserka ni\u010d ne razlaga in se o ni\u010demer ne spra\u0161uje. Tako je film nekak\u0161na intenzivna, lepo teko\u010da pripoved o \u010dasu in nadvse inteligentni in ob\u010dutljivi, na neki na\u010din pa tudi mo\u010dni osebi, ki jo o\u010ditno vsi pogre\u0161amo, \u010deprav ne podpiramo vseh njenih dejanj.\u00ab
– Neva Mu\u017ei\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbGre za dobro popotnico novim generacijam, ki to glasbo \u0161ele spoznavajo, tisti, ki pa jo \u017ee poznajo, bodo prijetno popotovali \u2026 Tudi s pomo\u010djo glasu Cat Power, ki je v filmu “vsevedna pripovedovalka”. Potem pa domov poslu\u0161at plo\u0161\u010de.\u00ab
– Igor Ba\u0161in, Nova muska<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ganljiv, poglobljen portret “prve dame rock’n’rolla”, glasbene ikone, ki je na odru izpela lastno bole\u010dino in s svojo nekonvencionalno dr\u017eo tlakovala pot sodobnim glasbenim upornicam.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8971,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8970"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8971"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8970"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}