{"id":8962,"date":"2020-01-03T13:12:47","date_gmt":"2020-01-03T12:12:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dheepan\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:28","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:28","slug":"dheepan","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dheepan\/","title":{"rendered":"Dheepan"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Da bi ube\u017eali krempljem dr\u017eavljanske vojne na \u0160rilanki, se borec Tamilskih tigrov, mlada \u017eenska in osirotela deklica pretvarjajo, da so dru\u017eina. Pot jih vodi v Francijo, kjer se nastanijo v eni izmed zanikrnih predmestnih sosesk. \u010ceprav se med seboj komajda poznajo, si tu sku\u0161ajo ustvariti novo \u017eivljenje. A s\u010dasoma se izka\u017ee, da so tudi pari\u0161ke ulice svojevrstna boji\u0161\u010da in stare vojne rane se za\u010dnejo odpirati.<\/p>\n

S cansko zlato palmo nagrajeni film Jacquesa Audiarda (Prerok<\/strong>, Rja in kost<\/strong>) je do\u017eiveta freska begunske izku\u0161nje in nekonvencionalna dru\u017einska drama o treh priseljencih, ki v Franciji i\u0161\u010dejo prilo\u017enost za nov za\u010detek.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSprva smo nameravali narediti predelavo filma Slamnati psi<\/strong>, \u010deprav mu Dheepan<\/strong> v kon\u010dni razli\u010dici ni prav ni\u010d podoben. \/…\/ Iz Slamnatih psov<\/strong> sem \u017eelel vzeti idejo outsiderja<\/em>, nekoga, ki pride od drugod. \u017delel sem raziskati temo imigranta. \/…\/ Zanimalo me je, kako \u017eivijo in od kod so pri\u0161li ljudje, ki nam po kavarnah prodajajo vrtnice. \/…\/ Hotel sem vzeti nekoga brez imena, brez obraza, brez telesa, brez misli \u2013 ter mu dati ime, obraz, telo in misli. \/…\/ Druga tema, ki je film oddaljila od Slamnatih psov<\/strong>, je tema ljubezni in la\u017ene dru\u017eine. Dheepanova dru\u017eina \u017eivi skupaj, a v resnici ni dru\u017eina. \/…\/ Ne gre za to, da bi \u017eelel prikazovati ljudi, ki so zunaj norme, ali tiste, ki so v filmih premalo zastopani \u2013 zanimajo me ljudje, ki so popolnoma druga\u010dni od mene, od mojega socialnega okolja in moje kulture. Ne \u017eelim pripovedovati zgodb o sebi ali ljudeh, ki jih poznam. Raje odkrivam druga\u010dne like \u2013 tak\u0161ne, ki imajo druga\u010dne telesne atribute kot jaz, druga\u010dno barvo ko\u017ee in govorijo druga\u010dne jezike.\u00ab
– Jacques Audiard<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\u017divljenjska zgodba glavnega igralca se v nekaterih to\u010dkah povsem po naklju\u010dju prekriva z usodo njegovega lika. Antonythasan Jesuthasan se je s \u0161estnajstimi leti pridru\u017eil Tamilskim tigrom in se pri njih do devetnajstega leta uril in boril kot otro\u0161ki vojak. Nato je prebegnil na Tajsko in po \u0161tirih letih emigriral v Francijo, kjer je leta 1997 dobil politi\u010dni azil. Potem je dolga leta opravljal prilo\u017enostna dela in ves ta \u010das pod psevdonimom Shobasakthi pisal kratke zgodbe, drame, politi\u010dne eseje in literarne kritike. Leta 2001 je iz\u0161el njegov prvi roman Gorilla<\/em>, fikcionalizirani spomini njegovih izku\u0161enj s tamilskimi borci, tri leta kasneje pa \u0161e drugi roman s tematiko poboja politi\u010dnih zapornikov, ki ga je \u0161rilan\u0161ka vlada zagre\u0161ila leta 1983. Njegovo edino bli\u017enje sre\u010danje s filmom pred Dheepanom<\/strong> je bilo pisanje scenarija in vloga v filmu re\u017eiserke <\/strong>Leene Manimekalai Sengadal<\/strong>, ki je bil v Indiji prepovedan. Jacques Audiard se je z Antonythasanovo \u017eivljenjsko zgodbo seznanil \u0161ele potem, ko ga je \u017ee izbral na avdiciji.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Jacques Audiard (rojen leta 1952 v Parizu) prihaja iz filmske dru\u017eine; njegov o\u010de je uveljavljen scenarist in re\u017eiser Michel Audiard. Jacques je filmsko pot za\u010del kot monta\u017eer pri o\u010detovem filmu Bons baisers \u00e0 lundi<\/strong> (1974), jo nadaljeval kot scenarist, leta 1994 pa s svojim prvim, s tremi cezarji (tudi za najbolj\u0161i prvenec) nagrajenim filmom Glej ljudi, kako propadajo<\/strong> (Regarde les hommes tomber) o ma\u0161\u010devanju umorjenega prijatelja \u0161e kot re\u017eiser. Sledil je film Diskretni junak<\/strong> (Un h\u00e9ros tr\u00e8s discret, 1996), ki je na festivalu v Cannesu prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij. Njegovi filmi so nagrajeni s \u0161tevilnimi cezarji \u2013 kriminalka Preberi mi z ustnic<\/strong> (Sur mes l\u00e8vres, 2001) je prejela tri, remake filma Prsti<\/strong> (Fingers, 1978) Jamesa Tobacka z naslovom Ko je zastalo moje srce<\/strong> (De battre mon coeur s’est arr\u00eat\u00e9, 2005) osem (tudi srebrnega medveda za najbolj\u0161o glasbo v Berlinu in BAFTO za najbolj\u0161i tuji film), zaporni\u0161ka drama Prerok<\/strong> (Un proph\u00e8te, 2009) pa kar devet in poleg tega \u0161e nagrado BAFTA za najbolj\u0161i tuji film, glavno nagrado na londonskem festivalu in nagrado \u017eirije v Cannesu, nominiran pa je bil tudi za tujejezi\u010dnega oskarja. Film Rja in kost<\/strong> (De rouille et d’os, 2012), zgodba o ljubezni med boksarjem in trenerko kitov, ki se v delovni nesre\u010di hudo po\u0161koduje, je med drugim prejel \u0161tiri cezarje in nagrado za najbolj\u0161i film na festivalu v Londonu, Dheepan<\/strong> pa je leta 2015 v Cannesu osvojil zlato palmo. Filmi Diskretni junak<\/strong>, Ko je zastalo moje srce<\/strong>, Prerok<\/strong>, Rja in kost<\/strong> in Dheepan<\/strong> so bili prikazani tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbDheepan<\/strong> je radikalen in osupljiv film, ki obrne na glavo konvencionalni pogled na priseljence.\u00ab
– Kaleem Aftab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbPrikaz vsakdana priseljenca mine brez senzacionalizma ali moraliziranja, re\u017eiser pa s subtilnimi detajli, od kulturnih in jezikovnih preprek, dezorientacije, do te\u017eav pri balansiranju med dvojno asimilacijo (v francosko dru\u017ebo in v tisto iz predmestja, ki sta si pogosto diametralno nasprotni), naslika verodostojen prikaz ‘obljubljene de\u017eele’ iz drugega zornega kota.\u00ab
– Kaja Sajovic, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbAudiardov film je nabit s so\u010dutjem, a vse prej kot sentimentalen \u2013 njegova empatija je obdana z grobostjo in bode\u010do \u017eico.\u00ab
– Tim Robey, Mednarodni filmski festival v Londonu<\/em><\/p>\n

\u00bbKot globoko ob\u010dutena skica trenutne izku\u0161nje priseljenstva v Franciji je film v celoti zanimiv, a tisto, kar se zares zare\u017ee v du\u0161o, je odnos med osrednjima likoma. Jesuthasan in Srinivasan, ki \u010dudovito niansirano odigrata vlogi dveh s skrbmi obte\u017eenih ljudi, svoja lika po\u010dasi zbli\u017eujeta v intimnost, ki naredi njune ob\u010dasne spore le \u0161e bolj grenke in osebne. Tisto, kar v Audiardovih filmih zraste med mo\u0161kimi in \u017eenskami, je prej neke vrste borba kot ljubezen \/…\/. V filmu imamo ukradene trenutke glavnih likov, ki opazujeta goli telesi drug drugega, sledi odkrito zapeljevanje, temu pa tako srditi in fizi\u010dni prepiri, da se \u010dlovek vpra\u0161a, ali bo te rane sploh kdaj mogo\u010de zaceliti.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbTema ni ni\u010d zelo novega \/…\/, toda Audiard celo v zaklju\u010dnem krvavem obra\u010dunu premore liri\u010dnost, zaradi katere film izstopa. Dheepan <\/strong>se ravno toliko ukvarja s plastenjem detajlov, skozi katere posku\u0161a odgovoriti na vpra\u0161anje, kaj je tisto, zaradi \u010desar dru\u017einska celica dobro deluje, kot tudi z rituali uli\u010dnih spopadov \u2013 \u010deprav je Audiard, kot je dokazal \u017ee v preteklosti, dober tudi v prikazovanju slednjih.\u00ab
– Andrew Pulver, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbDheepanov<\/strong> konec je v Cannesu dvignil veliko prahu; gledalci so imeli razli\u010dna mnenja, zakaj ga je Audiard uporabil in kak\u0161en je njegov pomen. Toda \u010de spremljate dnevne novice, logiko filmske pripovedi ali oboje, boste v dejstvu, da se Dheepan<\/strong> kon\u010da tako, kot se je za\u010del, na\u0161li neki pomen.\u00ab
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bbZaklju\u010dni prizor Dheepana<\/strong>, postavljen na pastoralno britansko dvori\u0161\u010de, se bere kot neusmiljena kritika francoske imigracijske politike.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbIz vojne padejo v vojno, iz kaosa v kaos, iz strelske cone v strelsko cono, tako da banlieue<\/em>, v katerem pristanejo, postane popolna metafora Zahoda, ki begunce sprejema, obenem pa jim ustvarja razmere, pred kakr\u0161nimi so zbe\u017eali. Saj veste, da se po\u010dutijo kot doma. In da nimajo te\u017eav z integracijo.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

S cansko zlato palmo nagrajeni film Jacquesa Audiarda (Prerok, Rja in kost) je do\u017eiveta freska begunske izku\u0161nje in nekonvencionalna dru\u017einska drama o treh priseljencih, ki v Franciji i\u0161\u010dejo prilo\u017enost za nov za\u010detek.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8963,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8962"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8963"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8962"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}