{"id":8958,"date":"2020-01-03T13:13:10","date_gmt":"2020-01-03T12:13:10","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/gospod-sodnik\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:28","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:28","slug":"gospod-sodnik","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gospod-sodnik\/","title":{"rendered":"Gospod sodnik"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ni pomembno, katero vlogo igramo, v sodni dvorani smo vsi samo ljudje \u2026 Michel Racine je strah vzbujajo\u010di predsednik porotnega sodi\u0161\u010da, nepopustljiv tako do drugih kot do sebe. Kli\u010dejo ga “sodnik dvomestnih \u0161tevilk”, saj nikoli ne izre\u010de kazni, ki bi bila kraj\u0161a od desetih let. Vse pa se obrne na glavo, ko na nekem sojenju zaradi umora med porotniki opazi Ditte. Pred \u0161estimi leti, ko jo je prvi\u010d sre\u010dal, se je skrivaj zaljubil vanjo. In morda je prav ona edina \u017eenska, ki jo je kdaj ljubil.<\/p>\n

Fabrice Luchini se iz odljudnega sodnika prelevi v sanjavega zaljubljenca, ko med porotniki zagleda svojo platonsko ljubezen (Sidse Babett Knudsen iz serije Oblast<\/strong>\/Borgen<\/strong>). Me\u0161anica sodne drame in ne\u017ene ljubezenske zgodbe je z Bene\u0161kega filmskega festivala odnesla nagradi za najbolj\u0161i scenarij in najbolj\u0161ega igralca.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPetindvajset let po filmu La discr\u00e8te<\/strong> sva si s producentom Matthieujem Tarotom spet za\u017eelela sodelovanja s Fabriceom Luchinijem. Manjkala sta le \u0161e lik in zgodba. Med pogovori sva si Fabricea za\u010dela zami\u0161ljati kot predsednika porotnega sodi\u0161\u010da. Zdelo se mi je, da mu bosta rde\u010da halja in ovratnik iz hermelina zelo lepo pristajala. Ker o sodi\u0161\u010dih nisem vedel ni\u010d, sem se za\u010del udele\u017eevati nekega porotnega sojenja. Ugotovil sem, da je sodna dvorana podobna gledali\u0161\u010du \u2013 z ob\u010dinstvom, igralci, dramaturgijo in kulisami vred. Tam vlada vnaprej dolo\u010den red, ki kar kli\u010de po tem, da bi bil poru\u0161en. Predvsem pa gre za svet besed, ki temelji zlasti na oralni naravi debat: kraj, kjer so nekateri mojstri jezika, drugi pa v\u010dasih niti ne razumejo postavljenih vpra\u0161anj. Na sojenju s poroto najdemo vse: \u010dlove\u0161ke stiske, vznesene govore, dolga obdobja dolg\u010dasa, trenutke intimnosti, spopade dveh nasprotnih taborov, la\u017enivce, protislovne resnice ter veliko vpra\u0161anj, ki ostanejo neodgovorjena. Ko je sojenje kon\u010dano, resnica v\u010dasih zmaga. A ne vedno. Ve\u010dinoma \u2026 kdo ve. \/\u2026\/ Filme snemam zato, da bi v objektiv ujel svojo de\u017eelo, njeno raznolikost, njene jezike in kulture. Prav zato sem se tudi odlo\u010dil snemati na sodi\u0161\u010du. Sojenje s poroto je eden redkih primerov v na\u0161i dru\u017ebi, kjer vsakdo sli\u0161i vse, kar je izre\u010deno, kjer vse kulture sobivajo, kjer se od blizu sre\u010dajo vsi dru\u017ebeni razredi.\u00ab
– Christian Vincent<\/p>\n

\u00bbPrepri\u010dal me je scenarij. Zelo sem ob\u010dutljiv na pisanje, na zgradbo, na besede. Scenarij je bil odli\u010dno napisan in glavna premisa se mi je zdela zanimiva. Film, ki se dogaja na sodi\u0161\u010du, lahko namre\u010d hitro postane dolgo\u010dasen. A Christian Vincent je poskrbel za to, da je \u010dlove\u0161ki vidik prevladal nad tragi\u010dnimi elementi. Film je komi\u010den in hkrati vznemirljiv pogled na \u010dlove\u0161ko naravo. Porotniki so utele\u0161enje participativne demokracije in lahko bi bili kdorkoli izmed nas. Potem pa so tu \u0161e obto\u017eenci, in zanimivo je, da se lahko tudi v njih prepoznamo. Seveda ni \u0161e nih\u010de od nas zaprl otroka v omaro, a nekega dne bi lahko v besu to storili tudi mi. Tu ne gre za odpu\u0161\u010danje ali opro\u0161\u010danje, ampak za to, da se ne bi se smeli po\u010dutiti preve\u010d druga\u010dne od kriminalcev, saj vsi sodimo v \u010dlove\u0161ko vrsto, ta pa je sposobna najhuj\u0161ega. \/\u2026\/ V\u0161e\u010d so mi liki, ki ne vzbujajo takoj\u0161njega so\u010dutja. \u017divimo v obdobju globalnega so\u010dutja. Vsi naj bi bili \u010dudoviti, simpati\u010dni \u2026 Sicer pa je lik, ki ga igram, dober predsednik porotnega sodi\u0161\u010da. Neprijeten, ampak svoje delo dobro opravlja. Je utele\u0161enje avtoritete, a nikoli ne sku\u0161a vplivati na porotnike. In potem je tu seveda ljubezenska zgodba, neobi\u010dajna ljubezenska zgodba!\u00ab
– Fabrice Luchini<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Francoski scenarist in re\u017eiser Christian Vincent se je rodil leta 1955 v Parizu in diplomiral na pari\u0161ki filmski \u0161oli IDHEC (danes La F\u00e9mis). Leta 1990 je posnel svoj prvi celove\u010derec La discr\u00e8te<\/strong>, ki je \u0161ir\u0161emu ob\u010dinstvu predstavil igralca Fabricea Luchinija. Film je prejel nagradi cezar za najbolj\u0161i prvenec in najbolj\u0161i scenarij ter nagrado FIPRESCI na Tednu kritike v Cannesu. Gospod sodnik<\/strong> je re\u017eiserjev deveti celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ film se v ritmu tedenskih zasli\u0161anj ne\u017eno pomika naprej na razdalji med sodno dvorano in bistrojem, kjer se sre\u010dujejo porotniki, razkrivajo\u010d minimalen, a izjemno eleganten zaplet, ki nam pusti \u010das, da like opazujemo in jim prisluhnemo, namesto da bi jih zreducirali na povr\u0161ne kli\u0161eje; \u010das, da lahko cenimo \u2013 upo\u0161tevajo\u010d domnevo nedol\u017enosti \u2013 njihove kompleksne zna\u010daje. In prav to je velika mo\u010d filma: njegova diskretnost.\u00ab
– B\u00e9n\u00e9dicte Prot, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbGospod sodnik<\/strong> se je s svojo iskrenostjo, inteligenco in obrtni\u0161ko spretnostjo zdel kot sapica sve\u017eega vetra [na Bene\u0161kem filmskem festivalu]. \/\u2026\/ ta elegantna zmes sodne drame in bulvarske komedije sodi v tisto vrsto filmov, kakr\u0161ne znajo danes delati le redki.\u00ab\u00a0
– Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbPri\u010da smo razrednim konfliktom, rasnim in religioznim napetostim, poklicni nekompetentnosti in seveda gnusnemu umoru otroka v sredi\u0161\u010du filma. A zahvaljujo\u010d nizu naturalisti\u010dnih, izjemno simpati\u010dnih likov, s katerimi se lahko poistovetimo, ter scenariju, ki razume, kako mali rituali in \u017eelje vse prepogosto odvrnejo na\u0161o pozornost od ve\u010djih \u017eivljenjskih te\u017eav, se Gospod sodnik<\/strong> izka\u017ee za nenavadno zabaven film o ljudeh, namesto o sodnem procesu.\u00ab
– James Marsh, Twitch<\/em><\/p>\n

\u00bbGospod sodnik<\/strong>, me\u0161anica ‘komedije ponovne poroke’ in la\u017ene sodne drame, preseneti s svojo tanko\u010dutnostjo ter se\u017ee naravnost do srca.\u00ab
– Judith Godinot, A voir \u00e0 lire<\/em><\/p>\n

\u00bbKamera \/\u2026\/ sledi gibanju tega paradoksalnega \u010dloveka v \u010dudovito pretanjenem slogu. Na\u010din, na katerega se gobezdavi Fabrice Luchini v odli\u010dni, zase netipi\u010dni vlogi, spremeni v nerodnega, melanholi\u010dnega in plahega zaljubljenca, sodi v polje umetnosti.\u00ab
– J\u00e9r\u00f4me Garcin, Le Nouvel Observateur<\/em><\/p>\n

\u00bbZ romanti\u010dnimi komedijami je vrag – vse situacije so \u017ee preigrane. Da je Hollywood v tej to\u010dki precej obupan, veste po tem, da si izmi\u0161lja prisiljene, pateti\u010dne, za lase privle\u010dene situacije, ki naj bi romanti\u010dni komediji dale novo, sve\u017ee \u017eivljenje, ali bolje re\u010deno – ki naj bi romanti\u010dni komediji vrnile tisti magi\u010dni touch<\/em>. Toda francoski Gospod sodnik<\/strong> poka\u017ee, kako se to po\u010dne. Nenavadnej\u0161e romanti\u010dne komedije zlepa ne boste na\u0161li – v celoti se namre\u010d odvrti na sodi\u0161\u010du, v hladnem in birokratskem, antiromanti\u010dnem in antikomi\u010dnem okolju pravne dr\u017eave \/\u2026\/. \/\u2026\/ In film potem v maniri poeti\u010dnega, samoironi\u010dnega dokumentarista niza hladne, birokratske, mu\u010dne postopke, med katerimi sodnik in porotnica “kradeta” trenutke, romanti\u010dne trenutke, trenutke humanosti, kot da bi sku\u0161al namigniti, da tudi na\u0161a \u017eivljenja izgledajo le \u0161e kot simulacije hladne, birokratske, resnobne, mu\u010dne, dolgo\u010dasne, sterilne, mizantropske ma\u0161ine, v kateri so od humanosti – romantike, komedije, u\u017eitka – ostali le \u0161e trenutki, le \u0161e utrinki, ki jim moramo dobesedno “krasti”.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbGospod sodnik<\/strong> nedvomno je neka sodna drama, toda tak\u0161na z romanti\u010dnim dotikom. In ta vse spremeni. Tako da v nekem trenutku ne gre ve\u010d toliko za sodno zadevo kot za samega gospoda sodnika. Natan\u010dneje, za njegovo preobrazbo iz mizantropskega zadrte\u017ea, znanega po tem, da je pri njem noben obto\u017eenec ne odnese z manj kot desetimi leti zapora, v bolj “\u010dlove\u0161kega” sodnika.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Fabrice Luchini se iz odljudnega sodnika prelevi v sanjavega zaljubljenca, ko med porotniki zagleda svojo platonsko ljubezen (Sidse Babett Knudsen iz serije Oblast\/Borgen). Me\u0161anica sodne drame in ne\u017ene ljubezenske zgodbe je z Bene\u0161kega filmskega festivala odnesla nagradi za najbolj\u0161i scenarij in najbolj\u0161ega igralca.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8959,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8958"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8959"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8958"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}