{"id":8954,"date":"2020-01-03T13:13:10","date_gmt":"2020-01-03T12:13:10","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/bravo\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:28","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:28","slug":"bravo","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bravo\/","title":{"rendered":"Bravo!"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Vla\u0161ka, dana\u0161nja Romunija, 1835. Lokalni fevdalni plemi\u010d najame \u017eandarja Costandina, da poi\u0161\u010de pobeglega romskega su\u017enja Carfina, ki naj bi one\u010dastil njegovo soprogo. Costandin se skupaj z najstni\u0161kim sinom odpravi na nenavadno popotovanje, na katerem sre\u010da pisano paleto likov razli\u010dnih narodnosti, veroizpovedi in dru\u017ebenih statusov, ki vsi po vrsti najraje udrihajo drug \u010dez drugega. Ko najde ube\u017enika, ga kot vre\u010do krompirja nalo\u017ei na svojega konja in se odpravi proti gospodarju, ki ima zanj pripravljeno prav posebno kazen …<\/p>\n

Radu Jude nas skozi duhovito, s starove\u0161ko grobostjo in ostrim jezikom podmazano reinterpretacijo vesterna zabri\u0161e v brbotajo\u010di kotel kulturne in etni\u010dne zme\u0161njave Romunije z za\u010detka devetnajstega stoletja, da bi iz njega destiliral nastavke sodobne romunske mentalitete. Berlinski srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNe spomnim se, kateri psiholog je rekel, da je \u010dlovek lahko psihi\u010dno zdrav le, \u010de ve, od kod prihaja, kje se trenutno nahaja in kam je namenjen. Menim, da to ne velja le za posameznike, ampak tudi za dru\u017ebe. Romunska dru\u017eba ne bo zares zdrava, dokler se iskreno in lucidno ne soo\u010di s svojo preteklostjo, pa naj bo ta bli\u017enja ali daljna. Film Bravo!<\/strong> je poskus pogledati v preteklost, se poglobiti v ljudsko mentaliteto z za\u010detka devetnajstega stoletja, vklju\u010dno z vsemi epistemolo\u0161kimi pomanjkljivostmi, ki so lastne tak\u0161ni nameri. Jasno je, da na\u0161 trud ne bi imel smisla, \u010de ne bi verjeli, da se v tej zamegljeni zgodovini skrivajo odgovori na nekatera vpra\u0161anja na\u0161ega \u010dasa. ‘Vsako zgodovinsko obdobje raziskujemo v prvi vrsti zato, da bi ugotovili, kak\u0161ne obete prina\u0161a prihodnost’, pravi kulturni zgodovinar Johan Huizinga. Bolj kot vse drugo si \u017eelim, da bi ta film spodbudil gledalce, da se na globlji in bolj sistemati\u010den na\u010din lotijo vpra\u0161anj, ki sem jih sam uspel le zastaviti. \/…\/ Najpomembnej\u0161i so \/…\/ med\u010dlove\u0161ki odnosi in mentalitete \u2013 zgodovina mentalitet in na\u010din, kako se skupek idej skozi jezik prena\u0161a od \u010dloveka do \u010dloveka, iz generacije v generacijo. To je glavna tema filma.\u00ab
– Radu Jude<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Vla\u0161ka, del ozemlja dana\u0161nje Romunije, kamor je postavljena zgodba filma, je na za\u010detku devetnajstega stoletja do\u017eivljala velike dru\u017ebene spremembe, ki pa so v zavest prebivalstva pronicale skrajno po\u010dasi. Med letoma 1828 in 1834 je ozemlje, ki je bilo prej pod vladavino Otomanskega imperija, okupirala Rusija in po pokrajini sta se skupaj s francosko govore\u010do evropsko vojsko raz\u0161irili tudi francoska moda in kultura. Toda medtem ko so mladi odhajali \u0161tudirat v velika evropska mesta, je doma \u0161e vedno vladal svet tradicije in cerkvenih dogem, poln predsodkov, rasizma in izkori\u0161\u010devalskih razmerij. Cerkev, ki so ji novonastala podjetja in trgovine prihajajo\u010dih Judov za\u010dele od\u017eirati kruh, je o pri\u0161lekih \u0161irila zlonamerne zgodbe. \u017denske so bile \u0161e vedno v nezavidljivem polo\u017eaju \u2013 v primeru pre\u0161u\u0161tni\u0161tva so bile denimo kaznovane le one, medtem ko so bili njihovim mo\u017eem tovrstni ‘grehi’ hitro spregledani. Ne le to \u2013 mo\u017eem je bilo celo dovoljeno na najbolj krute na\u010dine kaznovati ljubimce svojih \u017eena. Najbolj degradirana, povsem brezpravna skupina pa so bili Romi, ki so bili na Vla\u0161kem v tistem \u010dasu su\u017enji in so osvoboditev do\u010dakali \u0161ele leta 1856. Film Bravo!<\/strong> predstavi dru\u017ebo, ki nepravi\u010den dru\u017ebeni red dojema kot nekaj ‘naravnega’ in ‘od Boga danega’. Formalno, s svojo ikonografijo in z osnovno pripovedjo o mo\u017eu postave, ki lovi zlikovca, da bi ga pripeljal pred obli\u010dje pravice, spominja na ameri\u0161ki vestern, a vstopa tudi v kriti\u010dni dialog z romunsko literaturo, saj velik del dialogov povzema po zgodovinskih virih in literaturi \u2013 tako ljudski kot avtorski.
Ve\u010d na: http:\/\/bigworldpictures.org\/films\/aferim\/Aferim_presskit.pdf<\/a><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Radu Jude (rojen leta 1977 v Bukare\u0161ti) je diplomiral na filmski smeri Univerze za medije v Bukare\u0161ti. Po vrsti ve\u010dkrat nagrajenih kratkih filmov in oglasov je leta 2009 posnel svoj celove\u010derni prvenec Najsre\u010dnej\u0161e dekle na svetu<\/strong> (Cea mai fericit\u00e3 fat\u00e3 din lume), tragikomi\u010dno pripoved o mladem dekletu, ki si v igri na sre\u010do pribori nov avtomobil, kar pa vnese razdor v njeno dru\u017eino. Film je bil nagrajen na festivalih v Sundanceu in Berlinu, videli pa smo ga tudi pri nas, tako v okviru festivala LIFFe kot na sporedu Kinodvora. Tri leta pozneje si je Jude za dru\u017einsko dramo Vsi v na\u0161i dru\u017eini<\/strong> (Toat\u0103 lumea din familia noastr\u0103), ki je bila premierno prikazana v okviru berlinskega Foruma, prislu\u017eil nagrado na sarajevskem festivalu, leta 2015 pa je v Berlinu za zgodovinsko dramo Bravo!<\/strong> prejel srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo. Lansko leto smo si na festivalu LIFFe lahko ogledali tudi njegov zadnji celove\u010derec Ranjena srca<\/strong> (Inimi cicatrizate), dramo o na smrt bolnem mladeni\u010du, ki z mo\u010djo uma kroti telesno nemo\u010d \u2013 film je bil nagrajen na festivalih v Locarnu in Mar del Plati.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/…\/ prava poslastica. \/…\/ Vse je pristno v smislu videza in vzdu\u0161ja, a nikoli ni podano v obliki kak\u0161nega elegantno aran\u017eiranega spektakla. Film preprosto pravi: tako je bilo. To lahkotno sprijaznjenost z dobo pa dopolnjuje bogat cvetober jezika in predsodkov tistega \u010dasa, ob katerem vam bo jemalo sapo in vas sililo k smehu, ko bi to najmanj pri\u010dakovali.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbZdaj liri\u010dna zdaj morasta, nikoli pa nostalgi\u010dna rekonstrukcija neke preteklosti je eden najbolj osupljivih filmov leta 2015 in ekstravagantna anomalija v danes pogosto previdno zadr\u017eanem svetu evropske art kinematografije.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbVsako sre\u010danje in dialog z naklju\u010dnimi popotniki kontekstualizira \u010das sovra\u0161tva in predsodkov, ki so bili neukim ljudem vcepljeni iz generacije v generacijo. Enkrat so medij duhoviti aforizmi, drugi\u010d paroksisti\u010dni izpadi na rasni ali verski osnovi, skoraj vedno tragikomi\u010dni komentarji \u010dasa in prostora, ki ga Jude slika kot me\u0161anico bukoli\u010dnega in umazanega \u2013 ter skrajno nasilnega \/…\/. Jude je ve\u010dino dialogov in aforizmov \u010drpal iz zgodovinskih knjig in literature 19. stoletja \/…\/, predvsem pa mu je uspelo na duhovit na\u010din ujeti \u010das, ko se je formiral pojem ‘balkanstva’ z vsemi folklornimi in vedenjskimi pritiklinami.\u00ab
– Simon Popek, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbDa je rasizem le kapitalisti\u010dno kladivo, le orodje za ustvarjanje ekonomske neenakosti, lepo poka\u017ee romunski ‘vestern’ Bravo!<\/strong>, v katerem ho\u010de fevdalni velika\u0161 \u2013 davnega leta 1835 \u2013 nazaj svojega pobeglega romskega su\u017enja. Rasizem vedno prese\u017ee samega sebe, saj ustvarja vtis, da je ekonomska neenakost nekaj povsem naravnega in legitimnega. Mi imamo nabite pi\u0161tole \u2013 oni kopljejo!\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbVrhunec zgodbe je bojarjevo stra\u0161no ma\u0161\u010devanje samovoljnemu su\u017enju; gledalec zdaj spozna, da je bil ves film, vklju\u010dno z velikodu\u0161nimi mericami ironije in humorja, natan\u010dno orkestriran crescendo dru\u017ebeno-kulturnega zla \u2013 vse od na videz sme\u0161nih do nedvoumno stra\u0161nih prigod je bilo znamenje gnoja, ki se je ves \u010das kopi\u010dil tik pod povr\u0161jem in naposled izbruhnil na plan v vsej svoji zlobni grozi.\u00ab
– David Sterritt, Cineaste<\/em><\/p>\n

\u00bbCostandinov dialo\u0161ki hudournik je posejan s folkloro, aforizmi, ugankami, poezijo in bibli\u010dnimi citati. \/…\/ Njegovo \u017elobudranje je temelj, na katerem Bravo!<\/strong> gradi svojo nenavadno \u010darobnost; kljub snovi, ki zajema su\u017eenjstvo, mu\u010denje in neusmiljeno predsodkarstvo, je film nepopisno, grenko sme\u0161en.\u00ab
– Robert Horton, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbBravo!<\/strong>, prav mogo\u010de edini film na temo stoletij trajajo\u010dega su\u017eenjstva Romov v Vzhodni Evropi, se pred nami odvije kot spretna prevara \u2013 s primerne razdalje nas zabava z vulgarizmi in prevzame s pode\u017eelskim okoljem, medtem ko v ozadju, skrita pred na\u0161imi o\u010dmi, civilizacija melje svoje krvave posle.\u00ab
– Michael Atkinson, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbNe samo da gre za enega najbolj izvirnih filmov v festivalskem obtoku leta 2015, ampak se s svojo ume\u0161\u010denostjo v daljno preteklost razlikuje tudi od ve\u010dine drugih romunskih filmov \/…\/. Ob tem pa je druga\u010den tudi od ve\u010dine ostalih zgodovinskih filmov, saj gledalcu zares vzbudi ob\u010dutek, da gleda svet, v katerem ljudje niso le \u017eiveli, ampak tudi razmi\u0161ljali zelo druga\u010de od nas.\u00ab
– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbJudejevo ostro oko za snovne podrobnosti in kulturne odtenke daje drami antropolo\u0161ko preciznost. Ostra \u010drno-bela fotografija in hitri premiki kamere po \u010dudovitih pokrajinah z grenko veli\u010dastnostjo ujamejo krutost tistega \u010dasa in neusmiljeni tek zgodovine.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ ta film je kljub svoji neposredni zgodovinski grozljivosti \u0161e vedno poln smeha. To je obe\u0161enja\u0161ki humor, ki spominja na najbolj\u0161a dela Roberta Altmana, ter simfonija pljuvanja, brcanja in raznih drugih telesnih funkcij, ki prikli\u010de v zavest smrad zgodovinskih pripovedi Johna Bartha.\u00ab
– Jordan Hoffman, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00a0\u00bbFilm je nedvomno ve\u010d kot zgodovinska stilizacija ali kostumska drama; je izjemno ostra lekcija preteklosti, ki \u017eivljenje obdobja razi\u0161\u010de prek ironi\u010dne prizme posameznikov, definiranih z ujetostjo v vsakdan despotskih bojarjev, pokvarjenega klera in vseh dehumaniziranih su\u017enjev. Bravo!<\/strong> je nekak\u0161na fevdalna \u010drna komedija, je vesternski roadmovie, ki mestoma prehaja v montypythonovsko bizarijado \/…\/.\u00ab
– Petra Meterc, Radio \u0160tudent<\/em><\/p>\n

\u00bbNe le da je posnet na 35-milimetrski filmski trak, v \u010drno-beli tehniki in \u00bbstaromodnem\u00ab slogu, marve\u010d hkrati nastopa kot nekak\u0161en kri\u017eanec med klasi\u010dnim vesternom in filmom ceste, ki se prete\u017eno mu\u010dne tematike loteva z dobr\u0161no mero obe\u0161enja\u0161kega humorja. Vse skupaj je temeljito premi\u0161ljeno in domi\u0161ljeno, predvsem pa re\u017eijsko, igralsko ter vizualno vrhunsko izpeljano. \/\u2026\/ Radu Jude nam slika svet, ki je z eno nogo \u0161e v “naravnem stanju”, v domala arhai\u010dnem neredu, svet, kjer zakoni urejajo le najbolj temeljne odnose \/\u2026\/, nasprotno pa je slika sama \u010dudovito urejena, precizno strukturirana, s sijajno poudarjenimi kontrasti v upodabljanju \u010dlove\u0161ke bede. Predsodki in sovra\u017enost do drugih in druga\u010dnih, ki se med pripovedjo v\u010dasih ka\u017eejo v naravnost burleskni obliki, se v sklepnem delu razkrijejo na najbrutalnej\u0161i na\u010din. Brez patetike, preprosto in bole\u010de u\u010dinkovito.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n

\u00a0\u00bbA Bravo!<\/strong> izgleda natanko tako: kot vestem – no, eastern. Divji vzhod, konji, pejsa\u017ei, prerije (okej, karpatske stepe), fe\u0161te, salooni, etni\u010dne napetosti, groteskni liki, korupcija, lovci na glave, pregon. Tudi situacija \u2013 obe\u0161enja\u0161ka odisejada dveh kavbojev, stoi\u010dnega, cini\u010dnega mentorja in njegovega zvedavega prote\u017eiranca – spominja na stare ameri\u0161ke vesterne, a ima tisti novovalovski spin, ki so ga vesterni dobili v \u0161estdesetih in sedemdesetih letih, \u0161e posebej v Italiji, kar pomeni, da ima trg \u010dekane, da so kazni za razredne transgresije stra\u0161ne, da je odpor sizifovski in da je moralni oportunizem znak modrosti. Vsaj tako u\u010di Constandin, ki je vse to videl \u017ee tiso\u010dkrat in ki pravi, da bo svet ostal tak, kot je, in da se ne bo nikoli spremenil, a obenem ve, da v \u00bbriti poni\u017enih Hudi\u010d sedi s prekri\u017eanimi nogami\u00ab. S tem pa ne meri le na Ceausescujevo Romunijo.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbBravo!<\/strong> se namre\u010d pri\u010de v maniri najve\u010djih klasik \u017eanra, z osamljenima jezdecema, ki po od sonca o\u017egani pokrajini preganjata domnevnega zlikovca. Kljub temu se Judejev film pravzaprav sploh ne oddalji od sicer\u0161njega idejno tematskega horizonta romunskega novega vala. Jude pravzaprav njegove tendence le domiselno osve\u017ei in celo potencira. Z obratom v bolj oddaljeno poglavje romunske zgodovine se ne odre\u010de refleksije aktualnih dru\u017ebenih anomalij, prej nasprotno. V njem i\u0161\u010de primarni izvor teh, v prvi vrsti netolerance na nacionalni ravni ter dru\u017ebenih stereotipov, k botrujejo stigmatizaciji dolo\u010denih dru\u017ebenih skupin in hkrati obuja spomin na tabuizirano in zavestno pozabljeno obdobje romunske zgodovine. K temu dodajte zadr\u017eani, a \u017emohtni humor, izjemno re\u017eijo mno\u017ei\u010dnih prizorov ter osupljivo \u010drno-belo fotografijo. In kmalu se bo vsak gledalec zavedel, da gleda sodobno klasiko, pravo malo mojstrovino.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbV tem kontekstu so gostobesedni dialogi posejani z mnogo pregovori in ljudskimi modrostmi, ki v kamevalsknem ne delujejo kot stilizacija (tako Bravo!<\/strong> presega \u017eanr zgodovinske kostumske drame), v \u017ee omenjeni odsotnosti odlo\u010dilnega dvoboja pa v sredi\u0161\u010de stopi pot junakov, kar nas pribli\u017ea \u017eanru filma ceste, s klasi\u010dno potjo odra\u0161\u010danja in medgeneracijskega prenosa znanja. A v svetu, kjer se mladi \u0161e u\u010dijo, da je Zemlja plo\u0161\u010data, zveni na\u0161 smeh tragi\u010dno – horizont je kljub prostranstvu pustinje zaprt kot rabelaisovska freska, kjer svetloba razsvetljenega humanizma zgolj o\u0161vrkne obraz prihodnje preteklosti naslednje generacije, za katero se \u0161e vedno zdi, da bo verjetno sledila dvoglasno uporabljeni pohvali \u00bbBravo!\u00ab, ki je v tem trenutku \u0161e vedno beseda gospodarja \u2013 su\u017eenj ostane nem oziroma se momljaje umakne iz kota filmskega kadra.\u00ab
– Anja Banko, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Radu Jude nas skozi duhovito, s starove\u0161ko grobostjo in ostrim jezikom podmazano reinterpretacijo vesterna zabri\u0161e v brbotajo\u010di kotel kulturne in etni\u010dne zme\u0161njave Romunije z za\u010detka devetnajstega stoletja, da bi iz njega destiliral nastavke sodobne romunske mentalitete. Berlinski srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8955,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8954"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8955"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8954"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}