Mlad mo\u0161ki obi\u0161\u010de doma\u010di kraj svoje neveste. Njen ded mu je v poro\u010dno darilo odmeril kos zemlje, da bi si mladi par tam postavil hi\u0161o in ustvaril dru\u017eino. Toda ko za\u010dne \u017eenin na posesti izkopavati temelje bodo\u010dega doma, odkrije v zemlji ostanke \u010dlove\u0161kih kosti. Poro\u010dno slavje je pred vrati, a dogajati se za\u010dnejo sila \u010dudne re\u010di.<\/p>\n
Tretji in tragi\u010dno poslednji celove\u010derni film prezgodaj preminulega, mladega, a velikega upa sodobne poljske kinematografije. Sijajen drugi celove\u010derec Krst <\/strong>(Chrzest, 2009) smo si lahko ogledali leta 2011 na festivalu Kino Otok, ko je bil tam v gosteh tudi Marcin Wrona. Demon<\/strong>, sodobna variacija na temo judovske folklorne legende o dibuku, kot drzen in spreten vrvohodec stopa po vselej tvegani lo\u010dnici med art filmom in \u017eanrom.<\/p>\n \u00bbNajpomembnej\u0161i vidik filma je zame zgodba o duhovnosti, ki je danes tako izmuzljiva ali je postala nekaj povsem drugega. Svate smo \u017eeleli soo\u010diti z ne\u010dim nadnaravnim. Ne vedo, kako naj se odzovejo ali komunicirajo s to re\u010djo. Poigrali smo se z groteskno grozo, toda nismo hoteli posnemati japonskih, \u0161panskih ali ameri\u0161kih grozljivk. Oni imajo svoje demone, mi smo hoteli upodobiti na\u0161e. Tudi naslov Demon <\/strong>smo izbrali namerno. Pravzaprav smo imeli v mislih judovskega dibuka, a ker je ta dandanes potonil v pozabo, smo izbrali sodoben izraz, ki ga lahko na\u0161i svatje smiselno uporabljajo. Dibuk je bil mo\u010dno prisoten na Poljskem, ko je tam \u0161e \u017eivela mo\u010dna judovska skupnost. Skupaj z njimi je to de\u017eelo zapustil tudi dibuk. In demon je v resnici nekaj precej druga\u010dnega. Dibuk ni nujno stra\u0161ljiv. To je du\u0161a, ki se vra\u010da, ne zato, da bi nas prestra\u0161ila in odgnala, temve\u010d zato, da nas opomni, naj spo\u0161tujemo tradicijo. In to smo hoteli dose\u010di z na\u0161im filmom. Nikakor nisem hotel ustvariti filma o holokavstu. \u017delel sem se dotakniti misti\u010dne plati judovsko-poljske kulture, zato sem tudi izbral izraelskega igralca.\u00ab \u00bbNa papirju bi bil Demon <\/strong>lahko sli\u0161ati kot kli\u0161ejska zgodba o demonski obsedenosti in njenem u\u010dinku na odnos mladega para. Po tej \u0161abloni navsezadnje vsako leto posnamejo pe\u0161\u010dico \u017eanrskih filmov. Toda zadnji film Marcina Wrone ni tipi\u010dna zgodba o obsedenosti, temve\u010d nekaj povsem druga\u010dnega. \u2026 Kljub inherentno mra\u010dnim in nadnaravnim elementom Demon <\/strong>ni grozljivka. Resnici na ljubo ga je celo te\u017eko ozna\u010diti za psiholo\u0161ko srhljivko. Zaradi njegove skoraj brezdanje ve\u010dplastnosti ga je tako reko\u010d nemogo\u010de popredal\u010dkati. Ve\u010dino svojega trajanja se odvija kot klasi\u010dna drama, nato pa se v hipu prelevi v psevdokomedijsko pripoved o prekleti poroki. Celo dibuk \u2013 edini zlobne\u017e v filmu \u2013 ni grozljivo mogo\u010den, pa\u010d pa si nadene videz ljubke, \u010deravno mrtve mladenke. In vendar zasledimo v Demonu<\/strong> tudi avtenti\u010dne elemente grozljivke, vklju\u010dno z odkritim poklonom Sijaju<\/strong>. Toda duhu mojstrovine Stanleyja Kubricka je ta film prav toliko blizu kot Moji obilni gr\u0161ki poroki<\/strong>.\u00ab \u00bbTu je \u0161e ena sijajna plat filmskih festivalov \u2013 v\u010dasih je film z najmanj\u0161im \u0161tevilom prepoznavnih obrazov tisti, ki napravi najve\u010dji vtis. In to velja za Demona <\/strong>Marcina Wrone, unikatno dramatizacijo judovske legende o dibuku, ki je globoko ukoreninjena v no\u010dne more svoje kulture in hkrati osve\u017eujo\u010de nova. Domiselna variacija zgodbe o duhovih se poigrava z idejo, da poroka \u010dloveka spremeni, napravi iz njega novo, neznano osebo, ter s strahom, ki spremlja to odrekanje nekdanji razli\u010dici samega sebe. \u2026 Film se pona\u0161a s silovito energijo, od kadriranja vizualnih kompozicij do srhljive atmosfere \u2026\u00ab \u00bbSrhljiva, romanti\u010dna in presenetljivo humorna variacija na temo demonske obsedenosti.\u00ab Tretji in tragi\u010dno poslednji celove\u010derni film prezgodaj preminulega, mladega, a velikega upa sodobne poljske kinematografije. Sijajen drugi celove\u010derec Krst (Chrzest, 2009) smo si lahko ogledali leta 2011 na festivalu Kino Otok, ko je bil tam v gosteh tudi Marcin Wrona. Demon, sodobna variacija na temo judovske folklorne legende o dibuku, kot drzen in spreten vrvohodec stopa po vselej tvegani lo\u010dnici med art filmom in \u017eanrom.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8947,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8946"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8947"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8946"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Marcin Wrona<\/p>\n
– Blair Hoyle, Way Too Indie<\/em><\/p>\n
– Brian Tallerico, www.rogerebert.com<\/p>\n
– Howard Gorman, Shock Till You Drop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"