{"id":8882,"date":"2024-01-28T21:33:20","date_gmt":"2024-01-28T20:33:20","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/carol\/"},"modified":"2024-01-28T21:47:07","modified_gmt":"2024-01-28T20:47:07","slug":"carol","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/carol\/","title":{"rendered":"Carol"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
New York, petdeseta leta. Mlada Therese dela kot prodajalka v veleblagovnici in sanja o bolj izpolnjujo\u010di prihodnosti. Nekega dne se pred njenim prodajnim pultom znajde elegantna Carol. Med \u017eenskama hipoma vznikne vez, ki v naslednjih tednih preraste v nenavadno poglobljen odnos. A medtem ko je Therese komaj prestopila prag odraslosti, ima Carol \u017ee nekaj prtljage: mo\u017ea, ki ga ne ljubi, in h\u010derko, ki je ne \u017eeli zapustiti. \u010ceprav je med \u017eenskama precej\u0161nja razlika v letih in dru\u017ebenem statusu, je nemogo\u010de prezreti, da med njima tli nekaj, kar utegne mo\u010dno preme\u0161ati karte njunih \u017eivljenj.<\/p>\n

Todd Haynes (Dale\u010d od nebes<\/strong>, Bob Dylan: 7 obrazov<\/strong>) upodobi vznemirljivo vro\u010dico porajajo\u010de se ljubezni med dvema \u017eenskama v \u010dasu patriarhalne nadvlade in bur\u017eoazne zadu\u0161ljivosti. Film je posnet po istoimenskem romanu Patricie Highsmith, ki ga je pisateljica pod psevdonimom Claire Morgan in naslovom The Price of Salt<\/em> prvi\u010d izdala leta 1952, pod svojim pravim imenom pa ga je objavila \u0161ele veliko pozneje. Nagrada za najbolj\u0161o igralko v Cannesu in \u0161est nominacij za oskarja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017delel sem izdvojiti hrepene\u010di subjekt, tistega, ki ljubi mo\u010dneje in ki bo ob zavrnitvi ljubljene osebe bolj ranjen \u2013 v tem primeru je to lik Therese. Roman je v celoti napisan z njenega zornega kota. \/\u2026\/ Ob\u010dutek ujetosti v Theresino zavest je dal knjigi posebno mo\u010d. To se me je zares dotaknilo in nekaj tega ob\u010dutka sem \u017eelel vrniti nazaj v film. Videl sem tudi neposredno povezavo med hiperproduktivnim du\u0161evnim stanjem kriminalcev iz drugih romanov Highsmithove in ljubezensko domi\u0161ljijo, neprestanim preigravanjem razli\u010dnih scenarijev in izidov, preplavljenostjo z vsemi signali, ki jih mora zaljubljenec razbrati, ko posku\u0161a ugotoviti, ali oseba, ki jo ljubi, \u010duti potrebo po ve\u010dji bli\u017eini. Ta norost, ta osamljenost, ta paranoja, a tudi u\u017eitek ob branju vseh teh namigov, ki zaljubljenca na koncu povsem izolira od zunanjega sveta, se mi je zdela odli\u010den temelj za film. \/…\/ Eden od o\u010ditnih vplivov je bil film Be\u017eno sre\u010danje<\/strong> Davida Leana in No\u00ebla Cowarda \u2013 tako v na\u010dinu, kako gledalca pove\u017ee z likom, kot tudi v podvajanju na strukturni ravni. \/\u2026\/ Ko se v filmu na koncu vrnemo k prizoru v hotelu Ritz, je Therese \u017ee utrpela du\u0161evne bole\u010dine in razvila obrambne in pre\u017eivetvene mehanizme, ki so ji pomagali prebroditi izku\u0161njo s Carol. Zato je zdaj Carol tista, ki mora znova oceniti globino Theresinega razo\u010daranja in premisliti, kak\u0161en pomen ima to mlado dekle v njenem \u017eivljenju. K temu prizoru se torej vrnemo ne le zato, da bi ga izkusili \u0161e enkrat, ampak zato, da bi ga do\u017eiveli \u0161e z zornega kota druge junakinje.\u00ab
– Todd Haynes<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film je priredba znamenitega romana ameri\u0161ke pisateljice Patricie Highsmith (1921\u20131995). Highsmithova se je proslavila s svojimi psiholo\u0161kimi trilerji, na osnovi katerih je nastalo veliko \u0161tevilo filmskih priredb. Svoj prvi roman Strangers on a Train<\/em> je objavila leta 1950, a je zares zaslovela \u0161ele, ko ga je Alfred Hitchcock leto kasneje predelal v istoimenski film. Svoj drugi roman The Price of Salt<\/em>, na osnovi katerega je nastal scenarij za film Carol<\/strong>, je objavila pod psevdonimom Claire Morgan. Spri\u010do lezbi\u010dne tematike in sre\u010dnega konca je pritegnil nemalo pozornosti, a je pisateljica avtorstvo razkrila \u0161ele pozneje v svojem \u017eivljenju. Napisala je dvaindvajset romanov, vklju\u010dno s serijo petih, kjer kot protagonist nastopa Tom Ripley, in vrsto kratkih zgodb.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Todd Haynes (rojen leta 1961 v Los Angelesu) je ameri\u0161ki re\u017eiser, scenarist in producent, znan po eksperimentiranju s filmsko formo ter obravnavi tem, povezanih s popularno glasbo in gejevsko problematiko. Med \u0161tudijem semiotike na univerzi Brown je posnel svoj prvi kratki film. Po diplomi se je preselil v New York in ustanovil neprofitno organizacijo za podporo neodvisnemu filmu Apparatus Productions. Leta 1987 je dvignil veliko prahu s srednjemetra\u017ecem Superstar: The Karen Carpenter Story<\/strong>, biografijo ameri\u0161ke pop pevke, kjer je igralce nadomestil z lutkami barbie. Zaradi nedovoljene uporabe pesmi Carpenterjeve je bil film po to\u017ebi Kareninega brata umaknjen iz distribucije. Haynesov celove\u010derni prvenec Strup<\/strong> (Poison, 1991), ki prikazuje tri razli\u010dne aidsovske zgodbe, vsako v druga\u010dnem filmskem stilu, je bil \u0161e bolj odmeven in je med drugim osvojil glavno nagrado \u017eirije na festivalu Sundance. Sloves enega najbolj perspektivnih re\u017eiserjev ameri\u0161ke neodvisne scene je utrdil s filmom Na varnem<\/strong> (Safe, 1995), v katerem je Julianne Moore odigrala prvo glavno \u017eensko vlogo v svoji karieri in upodobila primestno gospodinjo, ki jo mu\u010dijo skrivnostne alergije. V filmu \u017dametne no\u010di<\/strong> (Velvet Goldmine, <\/strong>1998) se je Haynes poklonil sceni glam rocka iz sedemdesetih let. Film je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu, kjer je osvojil nagrado za najbolj\u0161i umetni\u0161ki prispevek, kasneje pa je prejel \u0161e nekaj drugih mednarodnih nagrad in nominacij. Najve\u010dji uspeh in \u0161ir\u0161o prepoznavnost je Haynesu prinesel film Dale\u010d od nebes<\/strong> (Far From Heaven, 2002), v petdeseta leta postavljena melodrama po vzoru Douglasa Sirka o \u017eenski, ki spozna, da jo mo\u017e vara z mo\u0161kim, potem pa se sama zaljubi v svojega temnopoltega vrtnarja. Film je prejel ve\u010d nagrad in \u0161tiri nominacije za oskarja. V redni distribuciji je bil predvajan tudi v Sloveniji, prav tako ve\u010dkratno nagrajena biografija Bob Dylan: 7 obrazov<\/strong> (I’m Not There, 2007), v kateri je Haynes spet ubral povsem druga\u010den re\u017eijski pristop in se znova vrnil k temi iz popularne glasbe. Film posku\u0161a skozi sedem razli\u010dnih likov, ki jih igra sedem razli\u010dnih igralcev, naslikati kola\u017e izmuzljive persone in kariere Boba Dylana. Naslednji Haynesov projekt je bila Mildred Pierce<\/strong>, peturna miniserija, posneta za televizijsko hi\u0161o HBO, v kateri je naslovno vlogo odigrala Kate Winslet. Serija je bila nagrajena s petimi emmyji, Kate Winslet pa je za svojo vlogo prejela tudi zlati globus. Carol<\/strong> je Haynesov \u0161esti celove\u010derec. Svetovno premiero je do\u017eivel v tekmovalnem programu canskega festivala, kjer je Rooney Mara prejela nagrado za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/…\/ niti visoka pri\u010dakovanja vas ne morejo povsem pripraviti na pretresljiv u\u010dinek filma Carol<\/strong>. To je tenko\u010dutno izrisana, globoko ob\u010dutena ljubezenska zgodba, ki z inteligenco, dih jemajo\u010dim dostojanstvom in obrtno spretnostjo iz notranjih \u017eivljenj svojih junakinj izvablja najfinej\u0161e odtenke na skrajno prefinjen, a vseeno dostopen na\u010din.\u00ab
– Justin Chang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Carol<\/strong> je sijajen zato, ker se zdi, da v celoti obstaja v sedanjem trenutku \u2013 natan\u010dneje, v tisti elektri\u010dni, elasti\u010dni sedanjosti ljubezenskega po\u017eelenja, od katerega razbija in zastaja srce. To je film, sestavljen iz kretenj in pogledov, v njegovi tenko\u010dutnosti pa se skriva prikrita obljuba prepustitve. Vse to ne bi bilo mogo\u010de brez izjemnih igralskih stvaritev Cate Blanchett in Rooney Mara, ki v o\u010deh in barvi glasu zgostita \u017eivljenjski zgodbi svojih junakinj.\u00ab
– Amy Taubin, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbHaynes naredi \u017ealost lepo. Ne presene\u010da, da je obo\u017eevalec Edwarda Hopperja, saj se film mo\u010dno zgleduje po njegovih slikah. Pravzaprav je v tem filmu gotovo toliko Edwarda Hopperja, kot je v filmu Dale\u010d od nebes<\/strong> Douglasa Sirka: pomislite samo na tiste okrep\u010devalnice, oglate strehe, izgubljene ljudi, ki posedajo na robovih postelj.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbGlavna vizualna metafora filma je rahlo zastrt pogled na like, pogled skozi avtomobilsko steklo in stanovanjska okna, o\u0161kropljena z de\u017enimi kapljami, premazana z odsevi \u017eare\u010dega neba ali uli\u010dnih lu\u010di, zatemnjena od megle, zaro\u0161ena od kondenza. Ko sta junakinji skriti za temi umetelnimi opti\u010dnimi ukanami, sta njuna pogleda v zunanji svet prav tako ovirana. Podobe filma Carol<\/strong> ovijejo glavni junakinji v vizualni zapredek, ki ju sili \u0161e bolj tesno skupaj in ju hkrati lo\u010duje od vseh drugih in vsega drugega.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbHaynesa zanima bolj osnovno vpra\u0161anje: kako se v odsotnosti zgledov, podob, iz katerih bi lahko izhajala in se nanje sklicevala, sploh oblikuje gejevska zavest? \/…\/ Zanima ga ni\u010d manj in ni\u010d ve\u010d kot mo\u017enost, da homoseksualnost ostane nedefinirana, da vznikne brez predhodnega zgleda in no\u010de postati model \u010desarkoli ali za karkoli. \/…\/ Najlep\u0161e pri filmu Carol<\/strong> je, da njegovi junakinji \/…\/ ne vesta<\/em>, kaj zares \u010dutita. Med sabo preprosto nekaj \u010dutita in na to reagirata, kot najbolje znata.\u00ab
– Phil Coldiron, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je film trdno zasidran v preteklost, je izjemno sodoben v svojem pristopu k seksualnosti. Ne zanima ga, zakaj sta njegovi protagonistki homoseksualni ali na kak\u0161en na\u010din to izra\u017eata, niti se ne zateka k poenostavljeni dinamiki med homofobnimi negativci in ranjenima gejevskima junakinjama. Svojima likoma dovoli, da preprosto sta, kar sta: kljubovalna sila pasivnega upora zoper predpostavko, da je treba homoseksualnost upravi\u010diti in da je spolna usmerjenost glavna lastnost homoseksualne osebe.\u00ab
– Farihah Zaman, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je opojen, zrnat filmski trans \/…\/, ki se tako pribli\u017ea klasi\u010dni perfekciji, kot je le mogo\u010de.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de od uvodne scene je o\u010ditno, daje Haynes veliko pozornosti posvetil detajlom. Kontekst, v katerem se odvije zgodba, je podal skozi dodelano kostumografijo in scenografijo, atmosfero pa je v veliki meri oblikoval tudi kamerman Edward Lachman, ki je ustvaril zrnate in ve\u010dplastne podobe. Re\u017eiser zgodbo razkrije skozi natan\u010dno odmerjene dialoge in bogato neverbalno komunikacijo. Tako spregovorijo tudi prizori, v katerih ni veliko izre\u010denih besed. In skozi ta slovar ti\u0161ine Haynes poka\u017ee, kako se zgodi ljubezen.\u00ab
– \u0160pela Standeker, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbBolje se imata kot mo\u0161ki. Bolj\u0161i igralki sta kot mo\u0161ki. Ve\u010d lahko izgubita kot mo\u0161ki. Toda ne, ni\u010d tragi\u010dnega ni v njuni romanci. \u010ce kdo, potem je tu tragi\u010den patriarhat, ki je tako neob\u010dutljiv in tako zaverovan vase, da tega, kar vidimo mi in film (posnet po romanu Patricie Highsmith), ne vidi.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbGlavna kvaliteta filma je, da zgodbo o zbli\u017eevanju dveh med seboj razli\u010dnih \u017eensk, ki se dogaja v flashbacku<\/em>, slika potrpe\u017eljivo in s subtilnimi filmskimi prijemi. Havnes je dober predvsem v tem, kako s filmsko govorico (snemanje detajlov, pogledov, be\u017enih dotikov in drobnih gest pozornosti) izraziti, kaj se, denimo, dogaja v glavah junakinj. Zgodbo odlikujejo dobri dialogi pa tudi prepri\u010dljiv portret samega obdobja z vsem \u0161armom in eleganco tedanje mode, avtomobilov, interjerjev itd. \/\u2026\/ Film je naposled zanimiv tudi zato, ker do obdobja, ki ga portretira, ni pokroviteljski in se ne \u0161opiri z domnevno razsvetljenostjo dana\u0161njega \u010dasa. Prav s tem, ko zgodbo o netipi\u010dni ljubezni umesti v epoho, naslikano v vsej njeni o\u010darljivosti, a hkrati tudi v vseh njenih protislovjih, se mu uspe trajno dotakniti gledalcev.\u00ab
– Jela Kre\u010di\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbCarol<\/strong> je eden kriti\u0161ko najbolj \u010dislanih celove\u010dercev preteklega leta. Ni te\u017eko ugotoviti, zakaj. Re\u017eiser, ki se je pred desetletjem proslavil z melodramo Dale\u010d od nebes<\/strong>, nazadnje pa je posnel film Bob Dylan: 7 obrazov<\/strong>, je ustvaril vizualno in zvo\u010dno mojstrovino, ki zaposli o\u010di in u\u0161esa ter pote\u0161i tako um kot srce, izku\u0161njo pa nadgradita \u0161e izvrstna nastopa obeh glavnih igralk. \/\u2026\/ \u010cudovito posneta in brezhibno odigrana ljubezenska drama o prepovedani romanci med dvema \u017eenskama, ki vesta, da se nimata \u010desa sramovati. Carol<\/strong> je \u010disti umetni\u0161ki prese\u017eek, ki pote\u0161i tako um kot srce.\u00ab
– Klemen \u010cerne, PlanetSiol<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Todd Haynes (Dale\u010d od nebes, Bob Dylan: 7 obrazov) upodobi vznemirljivo vro\u010dico porajajo\u010de se ljubezni med dvema \u017eenskama v \u010dasu patriarhalne nadvlade in bur\u017eoazne zadu\u0161ljivosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38589,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8882"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38589"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8882"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}