{"id":8858,"date":"2024-01-28T21:02:23","date_gmt":"2024-01-28T20:02:23","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/potovanje-v-tokio\/"},"modified":"2024-01-28T21:17:07","modified_gmt":"2024-01-28T20:17:07","slug":"potovanje-v-tokio","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/potovanje-v-tokio\/","title":{"rendered":"Potovanje v Tokio"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Shukichi in Tomi, starej\u0161a zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma \u2013 sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, in h\u010deri Shige, ki vodi kozmeti\u010dni salon. Koichi je preve\u010d zaposlen, da bi se ukvarjal z gostoma, zato se nastanita pri h\u010deri, ki pa ne skriva, da sta ji star\u0161a v nadlego. Skrb zanju zato prelo\u017ei na Noriko, vdovo njunega najmlaj\u0161ega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z dru\u017eino, zakonca sprejme z naklonjenostjo in toplino \u2026<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbSkozi zgodbo o rasti tako star\u0161ev kot otrok sem opisal za\u010detek propada japonske dru\u017einske ureditve.\u00ab<br \/>\u2013 Yasujiro Ozu<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbIz preproste anekdote se razvije eden najve\u010djih japonskih filmov. Ozujev slog, zdaj \u017ee do kraja izpopolnjen, skrajno var\u010den, se zlije v film, ki je tako nepozaben zato, ker je tako pristen, tako resni\u010den, pa tudi ker tako veliko zahteva od gledalca. Kakr\u0161ne koli zvija\u010de so v Ozujevih filmih redke, tu pa jih sploh ni. Dve generaciji, enostavna zgodba \/&#8230;\/, vsepre\u017eemajo\u010de vzdu\u0161je vro\u010dega poletja in zavajajo\u010de preprost slog \u2013 vse to se zdru\u017ei v film, ki je tako japonski in hkrati tako oseben (ter zato univerzalen), da postane mojstrovina.\u00ab<br \/>\u2013 Donald Richie, <em>Ozu<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ \u017ee tako velik ugled filma in njegovega re\u017eiserja \u0161e naprej raste. \/&#8230;\/ Ko si\u00a0<strong>Potovanje v Tokio<\/strong>, ki ga redno ozna\u010dujejo za enega najbolj\u0161ih filmov vseh \u010dasov, enkrat ogleda\u0161, ga nikoli ve\u010d ne pozabi\u0161.\u00ab<br \/>\u2013 Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZaradi na\u010dina, kako je delo vstopilo v svetovno filmsko kulturo, bi lahko posumili, da je njegova slava zgolj naklju\u010dna.\u00a0<strong>Pozna pomlad<\/strong> (1949) in <strong>Zgodnje poletje<\/strong> (1951), \u010de navedemo le dva primera, zagotovo nista ni\u010d manj odli\u010dna. Ozu sam je nakazal pomislek: <em>\u2018To je eden mojih najbolj melodramati\u010dnih filmov.\u2019<\/em> Toda <strong>Potovanje v Tokio<\/strong> je v resnici velikodu\u0161en uvod v njegov edinstveni svet. V miniaturni obliki vsebuje \u0161tevilne lastnosti, ki vedno znova o\u010darajo njegove obo\u017eevalce in ganejo ob\u010dinstvo do solz.\u00ab<br \/>\u2013 David Bordwell<\/p>\n<p>\u00bbTa izjemna \u0161tudija o staranju, minljivosti in dru\u017einskem \u017eivljenju (ter \u0161e marsi\u010dem) prina\u0161a tisti nepozabni trenutek:\u00a0<em>\u2018Ali ni \u017eivljenje razo\u010daranje?\u2019 \u2018Da.\u2019<\/em> (z nasme\u0161kom).\u00ab<br \/>\u2013 Geoff Andrew, <em>The Greatest Films of All Time, Sight and Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bb[Ozuja zanima] tista komaj vidna in zaznavna sprememba v \u2018prostorskem zajetju \u010dasa\u2019, v likovnem zaznamovanju trenutka, ki nad religijami, ideologijami in osebnimi mitologijami bivanje dojema in ob\u010duti kot prihajanje in izginevanje, kot be\u017een dotik z ne\u010dim, kar pogojno poimenujmo \u010dlove\u0161ki svet, kot spoznanje, da smo tu zato, da nas potem nikoli ve\u010d ne bo.\u00ab<em><br \/><\/em>\u2013 Silvan Furlan, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Potovanje v Tokio<\/strong> je tiste vrste elegi\u010dno delo, v katerem avtor izrazi svojo bole\u010dino, a hkrati ne dovoli, da bi se spremenila v popolno \u010drnino. Lik snahe je za film bistvenega pomena. Ne le da paradoksalno poudarja pomanjkanje topline drugih otrok, temve\u010d predvsem razkriva, da je Ozu, veliki zagovornik dru\u017eine, \u0161e mo\u010dneje zagovarjal vrline posameznika. Nazadnje pa slu\u017ei tudi za osvetlitev posebne, za Ozuja klju\u010dne morale, ko poka\u017ee, da je tisti, ki je prejel najmanj, tudi tisti, ki bo dal najve\u010d.\u00ab<br \/>\u2013 Jacques Lourcelles, <em>Dictionnaire des films<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLe malo del je znalo tako u\u010dinkovito izraziti presunljivo lepoto in neizogibno neznosnost \u017eivljenja.\u00ab<br \/>\u2013 Eric Hynes, <em>The Greatest Films of All Time, Sight and Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm nikogar ne obsoja in njegov ob\u010dutek neizbe\u017enosti razkriva le nekak\u0161no resignirano \u017ealost. <em>\u2018Ali ni \u017eivljenje razo\u010daranje?\u2019 <\/em>re\u010de nekdo v nekem trenutku. Toda opa\u017eanja so tako preprosta in hkrati ostra, da ima\u0161 ob\u010dutek, da noben drug film ne bi mogel bolje izraziti njegove teme.\u00ab<br \/>\u2013 Derek Malcolm, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Temeljno Ozujevo delo, ki je re\u017eiserja proslavilo po vsem svetu ter obveljalo za vzor\u010den primer njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnej\u0161ih stvaritev v zgodovini sedme umetnosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":314958,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8858"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/314958"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8858"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}