{"id":8848,"date":"2020-01-03T13:13:04","date_gmt":"2020-01-03T12:13:04","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/mama-2\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:21","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:21","slug":"mama-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mama-2\/","title":{"rendered":"Mama"},"content":{"rendered":"

Otrok je otok.<\/em>
\u00a0– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.<\/p>\n

zgodba<\/strong>
Filmska pesem o mami in h\u010deri.<\/p>\n

Mati odpelje h\u010der v tujo de\u017eelo in jo zapre v hi\u0161o v odro\u010dni vasici. \u010ceprav med seboj ne govorita, je jasno, da ima h\u010di samouni\u010devalne te\u017enje. Potovanje, ki se za\u010dne kot materin poskus, da bi re\u0161ila svojega otroka, postane vse bolj \u010darobna duhovna pustolov\u0161\u010dina, na kateri mati znova prebudi \u017eivljenje v sebi.<\/p>\n

Tretji del \u00bbtrilogije o bole\u010dini in lepoti\u00ab Vlada \u0160kafarja je do\u017eivel svetovno premiero v sekciji Svetla prihodnost filmskega festivala v Rotterdamu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV znamenju dveh besed je bila dolga pot\u00a0Mame<\/strong>\u00a0\u2013 bole\u010dina in lepota. Ti dve vsakdanji, pa vendar mogo\u010dni besedi sta prihajali in odzvanjali na vsakem koraku: v prvih podobah, ki so se porodile iz ni\u010desar, iz same besede mama, v sre\u010danjih z nastopajo\u010dimi \u2013 ob prvem dotiku je postalo bole\u010de in lepo, saj bole\u010dina, pred katero se ne umakne in se pred njo odpre dovolj prostora, vselej postane lepota. Na prvem sprehodu ob gorskem potoku je Gabriella povedala besede, ki so dobro razumele na\u0161e popotovanje: preve\u010d je trpljenja okrog trpljenja, trpljenje potrebuje lepoto. \/\u2026\/ Bolj me zanimajo zgodbe, ki se odvijajo v \u010dloveku, kot tiste okoli njega. Moje izhodi\u0161\u010de je \u010dlovek in njegov obraz, v obrazu \u010dloveka takoj za\u010duti\u0161 zgodbo. Kako je pri\u0161lo do izraza, ki ga nosi v tem trenutku, in v kaj se bo spremenil. Tu pa me je tudi zanimalo, da bi na \u010dloveka pogledal \u0161e druga\u010de. Ali lahko nanj pogledam samo kot na bitje, brez \u010dlove\u0161kih predstav in pri\u010dakovanj? V Tavernierjevem filmu iz leta 1980\u00a0Une semaine de vacances\u00a0<\/strong>je na za\u010detku zbirka otro\u0161kih \u017eelja; ena \u017eelja pravi: rad bi bil miza, da bi kot miza gledal ljudi. Kako druga\u010de se ti lahko tako odkrije \u010dlovek! In potem vse drugo: pogledati na rastlino ali na mizo s svin\u010dniki kot na \u010dloveka, pri\u010dakovati njuno misel … Ko sem v prizoru v samostanu prvi\u010d zagledal smrekovo vejo kot bitje, ki mi je enako, se pravi kot duhovno bitje; ko se mi je zazdelo, da se skozi novorojene vr\u0161i\u010dke poraja jasna govorica in ko je v zidovju in rastlinju samostana za\u010del vstajati duh kakor v potola\u017eeni materi, sem tudi sam do\u017eivel razodetje. Ko to napi\u0161e denimo \u017dupan\u010di\u010d v\u00a0Ljubljanskem polju<\/em>\u2013\u00a0‘Ti si \u017earelo, polno son\u010dnih \u017earkov \/ in hrepenelo, dvigalo se v zrak \/ a jaz sem hodil med p\u0161enico tvojo \/ in trgal tvoje \u017eive misli, mak’<\/em>\u00a0\u2013 je sprejemljivo in razumljivo, filmu pa naj to ne bi bilo namenjeno? \u00a0\/…\/ Umetnost je zame najvi\u0161ja oblika pogovora. Tistega najve\u010djega v sebi, lepote in skrivnosti, ne more\u0161 deliti neposredno. In tudi tistega, kar nam v odnosu najbolj le\u017ei na du\u0161i, se ne da povedati v obraz ali v uho. Neposredno sporo\u010dilo ne more dose\u010di iste metafizi\u010dne dimenzije in resnice kot pismo ali pesem. Ta film je emanacija takega pogovora. To pa tudi pomeni, da se mama in h\u010di ne smeta dotakniti, \u010de se \u017eelita zares dotakniti. Preprosto je treba verjeti kot v svojih verzih Lili Novy:\u00a0‘in ko iz temnih tal pogleda cvet, \/ zbudi se v njem svetal spomin na svet.’<\/em>\u00a0\/…\/ Pri Mami me je zanimalo narediti film, ki ima neko svojo strukturo. Jaz bi temu rekel struktura vodnih kapelj. Tu ne gre za klasi\u010dno dramaturgijo, obi\u010dajno vzro\u010dnost v pripovedi. \u017delel sem, da film ves \u010das odmeva tako kot odmevajo valovi na vodni gladini, ko nanjo padejo kaplje.\u00ab
– Vlado \u0160kafar<\/p>\n

\u00bbTako kot sem se na snemanju po\u010dutila sama, prepu\u0161\u010dena sama sebi, tako sem se po\u010dutila tudi kot gledalka, spet sama; sem gola, bosa … to je edina pot, da lahko sebe sli\u0161imo, ti\u0161ina (oklepaj ti\u0161ine) \/…\/ Tako je, kot da bi iz kaosa sveta gledalca vrgel na samotni otok \u2013 neizprosno in blagodejno \u2013 kot da bi si odpo\u010dil \u2013 kot da ti je nekaj odpadlo in lahko sede\u0161 pod drevo \u2013 normalno \u017eivi\u0161 \/…\/ Med ustvarjanjem filma sem v sebi odkrila marsikaj. V nas sta dve osebi, sicer povezani med seboj, a vseeno vsaka \u017eivi svoje \u017eivljenje. Smo pa\u010d del civilizacije tavajo\u010dih du\u0161.\u00ab
– Nata\u0161a Ti\u010d Ralijan<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Vlado \u0160kafar je avtor kratkih filmov Stari most<\/strong> (1998) in No\u010dni pogovori z Mojco<\/strong> (2008) ter celove\u010dercev Peterka: leto odlo\u010ditve<\/strong> (2003), Otroci<\/strong> (2008), O\u010da<\/strong> (2010) in Deklica in drevo<\/strong> (2012). O\u010da<\/strong> je prvi slovenski film, ki je bil izbran v program Mednarodni teden kritike na Filmskem festivalu v Benetkah, prikazan je bil na ve\u010d kot petdesetih filmskih festivalih po vsem svetu in prejel osebno nagrado Aleksandra Sokurova na festivalu Voices v Vologdi. Vlado \u0160kafar je bil neko\u010d dejaven kot filmski publicist, znan pa je tudi kot programski vodja in sograditelj Slovenske kinoteke ter filmskega festivala Kino Otok. Vzporedno z nastajanjem filma Mama<\/strong> je s slikarko Joni objavil zbirko poezije in akvarelov Krogi = En = Circles<\/em>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNajbolj\u0161i novi film na leto\u0161njem festivalu je vzor\u010dni primer tistega, kar dela dogodke, kakr\u0161en je Rotterdam, posebne: predanost filmom du\u0161ne topline in krhkosti, katerih prefinjenost je tako redke vrste, da krivi\u010dno veljajo kot neprimerni za \u0161ir\u0161o distribucijo. Slovenski film Mama<\/strong> \/\u2026\/ je bil tu prikazan premierno in si zaslu\u017ei \u0161e dolgo pot: njegova milina, prepojena z radovednim so\u010dutjem, bi morala biti prepoznavna vsepovsod. Konec koncev se imenuje ‘mama’. \/\u2026\/ \u0160kafarjev film se pravzaprav razvija brez posebnih zapletov in skoraj brez dialoga. Namesto tega gledamo mamo, kako je<\/em> \u2013 kako razmi\u0161lja, \u010duti in se spominja \u2013, potopljena v svetlobo filma, trepetajo\u010do podnevi in ostro v soju sve\u010d. Prisotnost spomina je skoraj otipljiva: z malo vzro\u010dnih povezav med ve\u010dino posnetkov se Mama<\/strong> ne bere kot zgodba, ampak bolj kot evokacija nekega razmerja. \/\u2026\/ Kako izgubljena je ta mati v preteklosti? Ali pa smo mi izgubljeni z njo \u2013 ne v<\/em> preteklosti, ampak v spominjanju<\/em> preteklosti? Nekaj podob nas potisne \u0161e globlje v ta krhki prostor vmesnega, notranjega \u010dasa: materin obraz, o\u0161kropljen z vodo, ki se prelije v odsev njene h\u010derke, in kasneje, materin samotni po\u010ditek na travniku, ki za trenutek postane skupen, ko se po\u010dasi prika\u017ee podoba h\u010derinega dremajo\u010dega telesa. Koliko ljubezni je v spominu \u2013 in spomina v ljubezni? Pa vendar ne gre za razpolo\u017eenjski film o osamljeni du\u0161i. Mama<\/strong> zaplete in obogati svojo \u010dustveno komorno dramo \u2013 v kateri skromno odmevajo filmi Bergmana, Tarkovskega in Sokurova \u2013 z uvedbo skoraj dokumentarnega elementa, ki poskrbi za bolj konkreten kontekst za to, kar pre\u017eivlja (do sklepnega dejanja bolj duhovno kot fizi\u010dno prisotna) h\u010di.\u00ab
– Daniel Kasman, MUBI<\/em><\/p>\n

\u00bbPri filmu je najbolj osupljivo to, koliko psiholo\u0161kih podrobnosti o njunem odnosu izvemo ne da bi nam kaj zares povedal z besedami.\u00ab
– Tina Poglajen, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbNad filmom sem resni\u010dno navdu\u0161en, saj je vznemirljiv, ganljiv in poseben \u2013 po mojem mnenju Vladovo najbolj\u0161e delo doslej.\u00ab
– Gerwin Tamsma, programski selektor Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu<\/p>\n

\u00bbS pomo\u010djo fotografije postane zdravilna mo\u010d narave, ti\u0161ine in teme otipljiva.\u00ab
– Mednarodni filmski festival v Rotterdamu<\/p>\n

\u00bbMama<\/strong> ni toliko zgodba o te\u017eavnem odnosu med materjo in h\u010derjo, kot film, ki potrpe\u017eljivega gledalca brez naglice odpelje na intenzivno, globoko osebno pot samoodkrivanja, na kateri se meje med resni\u010dnim in nami\u0161ljenim, med vidnim in nevidnim ter med preteklostjo in sedanjostjo u\u010dinkovito zabri\u0161ejo; pot na kateri tisto, kar vidimo, postane tisto, kar mislimo in \u010dutimo; kjer vsaka podoba postane ideja, vsaka ideja pa se projicira na neko drugo podobo. \/…\/ Mama<\/strong> je film, ki \u017eivi svoje lastno \u017eivljenje in se ne vsiljuje gledalcu. Prostor je tisti, ki gledalca povabi naprej, ne da bi mu povedal, kako se v njem znajti. Mama<\/strong> je \u010dudovita, pa ne v smislu, da bi bila brezhibno narejena ali da bi hotela \u0161opiriti, ugajati ali zapeljevati; \u010dudovita je preprosto zato, ker je, kakr\u0161na je \u2013 in ne bi mogla biti narejena kakorkoli druga\u010de. \u00bbBeauty \u2013 be not caused \u2013 It Is<\/em>\u00ab (Emily Dickinson) ali \u00bbNa poti \u017eivljenja sem tu in tam videl be\u017ene utrinke lepote\u00ab<\/em> (Jonas Mekas).<\/p>\n

Mama<\/strong> je film, ki ga ne bi hotel gledati nikjer drugje kot v kinodvorani. Samo v kinu se lahko Mama<\/strong> v popolnosti izrazi, prebuja spomine in se tiho pomenkuje z umetnostjo in poezijo v filmski zgodovini, katere del je zdaj postala tudi sama.\u00ab
– Koen Van Daele<\/p>\n

\u00bbTo ni zgodba o odvisnosti ali vztrajnosti, ampak zgodba o tem, kako se star\u0161i in otroci medsebojno dojemajo in kako drug na drugega vplivajo.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de mogo\u010de, da smo se na projekciji Mame<\/strong> v Kinodvoru lahko kdaj po\u010dutili kot v kapeli, v filmu je tudi nekaj sakralne glasbe in v nekem prizoru smo na samostanskem dvori\u0161\u010du, toda film nima nobene zveze s kr\u0161\u010danstvom. Kar je pri \u0160kafarju “pavlovskega”, je trdna in globoka vera v neko nezasli\u0161ano mo\u017enost: pri Pavlu je bilo to Kristusovo vstajenje od mrtvih, pri \u0160kafarju pa mo\u017enost filma kot umetnosti “\u010distih” trenutkov in tihe, gole navzo\u010dnosti, v kateri imajo lahko podobe, in prav kot podobe, vlogo razodetja. \/\u2026\/.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160kafarjeva Mama<\/strong> izgleda kot ekranizacija knjige Film kot umetnost<\/em>. Kot reimaginacija in transfiguracija filma kot umetnosti. \u0160kafar sku\u0161a vse to, kar je film izgubil s prihodom zvoka in govorjenimi dialogi, dobiti nazaj. Vse to, kar je filmu vzelo film, ho\u010de nazaj. Nazaj ho\u010de vse tisto, kar film dela film. \u0160kafarjeva Mama<\/strong> je reboot<\/em> vsega, kar je iz filma izginilo. A da ne bo nesporazuma: nazaj no\u010de kake izgubljene “nedol\u017enosti”, “otro\u010djosti” ali “naivnosti” nemega filma, temve\u010d prav njegovo zrelost, njegovo doraslost. Nemi film je bil namre\u010d ob prihodu zvoka zrela, dorasla umetnost. \/\u2026\/ Ste videli filme Aleksandra Sokurova, recimo film Mati in sin<\/strong> (1997)? Zrel film, dorasel filmu kot umetnosti. Ste videli filme Andreja Tarkovskega, recimo Stalkerja<\/strong> (1979)? Ja, zrel film, dorasel filmu kot umetnosti. Ali pa: ste videli filme Apichatponga Weerasethakula, recimo Stric Boonmee se spominja <\/strong>(2010)? Vsekakor, zrel film, dorasel filmu kot umetnosti. Na tak na\u010din je zrela \u2013 in dorasla filmu kot umetnosti \u2013 \u0160kafarjeva Mama<\/strong>. Brez tru\u0161\u010da pritegne pozornost. Brez “govore\u010dih glav” se pogovarja z nami. Brez specialnih efektov izgleda fascinantno. \u010cakajte, da vidite \u0160kafar-Brdarjev finalni shot<\/em> – tuzemsko verzijo Cuaron-Lubezkijevega vesoljskega shota iz Gravitacije<\/strong>, ki bi si jo lahko festival Kino Otok prelevil v svoj avizo.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbKer Mama<\/strong> je ta in je tak film, ki se prikrade v du\u0161o in srce \u2013 in tu kljub uporabi klasi\u010dnih konceptov romantike no\u010dem zveneti pateti\u010dno. Mama<\/strong> se prikrade globoko, v notranjost transcendira logiko pogleda, ki sicer ponavadi te\u017ei k temu, da sam pogled zlo\u017ei v logi\u010dni obred. \/…\/ Filmi Vlada \u0160kafarja so poeti\u010dne meditacije, filmske pesmi, ki govorijo v podobnem ritmu kot Rilkejev <\/strong>Panter <\/strong>\u2013 ne direktno skozi lupine besed, teh namre\u010d skorajda ni \u2013, temve\u010d skozi podobo kot tako. \/\u2026\/ Mama<\/strong> je film razpolo\u017eenja, atmosfere, ki se, kot tudi v ostalih \u0160kafarjevih filmih, ustvarjata v \u010disto tanki liniji prepleta med dokumentarnim in fikcijo. Tako se v nedolo\u010dljivo istrsko-kra\u0161ko pokrajino stare samotne hi\u0161e, kamor se umakneta mama in h\u010di, vpletajo dokumentaristi\u010dno zasnovani prizori iz italijanske komune. V njej mladi, ki so tako ali druga\u010de za\u0161li s poti, ponovno i\u0161\u010dejo sebe in svet. Bolj kot njihove zgodbe zdrsa v droge, samodestrukcijo ali kaj podobnega so v ospredju njihove pripovedi o dru\u017eini in odnosih oziroma nedru\u017eini in neodnosih \u2013 tisti bole\u010di praznini ljubezni. In o iskanju skozi lepo in lepoto \u2013 tako ob prepevanju enostavnih napevov v spremljavi razgla\u0161enega klavirja kot v drobnem pesku, ki se drobi med dlanmi, in \u017evi\u017egajo\u010dem klicanju vetra ob liniji morja, ki odlaga pogled v neskon\u010dno linijo zamegljenega horizonta. \/\u2026\/ \u010ceprav je na koncu, dobesedno, vsak \u010dlovek svoj otok v reki \u017eivljenja, pa je v \u0160kafarjevem humanisti\u010dnem duhu vedno mo\u010d, da tudi sredi pustinje ostrih kamnov posadi drevo in nanj nave\u017ee od drugega \u017eivljenja odpadle liste lepega, da to bohotno neko\u010d zacveti v svoji staro-novi lepoti.\u00ab
– Anja Banko, RA \u0160tudent<\/em><\/p>\n

\u00bbNasproti domiselnim, a \u0161e kako ne\u017eivljenjskim dialogom in enovrsti\u010dnim comebackom, ki smo jih vajeni v filmih, pa stoji Mama<\/em><\/strong>; <\/em>razgaljena, surova, intimna, neskon\u010dno oto\u017ena, a hkrati \u010dudovita in bole\u010de aktualna. Med redkimi, a \u017eivljenjsko pomembnimi in kratkimi pogovori, nam naniza slikovite oklepaje ti\u0161ine, ki prebudijo srce in nahranijo um. \/\u2026\/\u00ab
– Jerica \u0160emerl-Harmel, Kevd’r<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je mamino potovanje k svetlobi, odre\u0161itvi.\u00ab
– Jedrt Je\u017e Furlan, Fokuspokus<\/em><\/p>\n

<\/em>\u00bbNjegovi filmi niso podobe v liri\u010dnem smislu Tarkovskega ali greenawayevsko razkri\u010dane. In niso godardovski filmski eseji. Pa kljub temu jih lahko opi\u0161emo kot vizualne meditacije in liri\u010dne refleksije, ki \u010drpajo iz najintimnej\u0161ih pretresov posameznika kot bitja bole\u010dine in lepote. \/\u2026\/ … film ne zahteva le gledalca, ki je o\u010di\u0161\u010den pri\u010dakovanj, ampak tudi gledalca, ki filma ne gleda dobesedno, ki ga ne racionalizira, ampak ga gleda tako, kot bi bral poezijo. In tudi te, povsem dobesedno, v filmu ne manjka. \/…\/ <\/strong>\u0160kafar se v nasprotju s sugestijo prvih kadrov namre\u010d ne poda na te\u017eaven teren odnosa med materjo in h\u010derjo. Prej snema film o podobah dveh vzajemnih bole\u010din in mo\u017enih poteh njunih bla\u017eitev. \u017de res, da ju postavi v okvir razmerja mati \u2013 h\u010di, a spet, ni nujno, da to dr\u017ei. Mama je namre\u010d film povsem svojega \u017eivljenja, ki ne da ne misli na gledalca, prav gotovo pa ga ne vodi, ampak ga poudarjeno prepu\u0161\u010da njegovi lastni imaginaciji. \/\u2026\/ Mama<\/strong> je v tem smislu film, ki \u00bb\u0161ele\u00ab priklicuje neko razmerje ali pa ga ujame v trenutku \u00bbodlo\u010ditve\u00ab, \u010deprav ga nikoli konkretno ne opi\u0161e. Nastavi ga v liri\u010dnem okviru in ga sku\u0161a izre\u010di prek podobe \u2013 slike in dolgih, trepetajo\u010dih ter interpretativno odprtih kadrov. Morda najbolj sugestiven je prav zadnji, v sklepni sekvenci pred odjavno \u0161pico \u2013 po njej namre\u010d \u0160kafar postavi \u0161e nekak\u0161en hommage, prizor z vsemi nastopajo\u010dimi iz svojih filmov \u2013, v kateri spremljamo h\u010der, kako sku\u0161a na obre\u017eju reke obuditi v \u017eivljenje posu\u0161eno, komajda pognalo drevesce. A s pti\u010dje, te privilegirano distancirane perspektive, kamor nas popelje kamera Marka Brdarja, se izka\u017ee, da ne sedi na obre\u017eju reke, ampak na osamljenem oto\u010dku sredi nje. To je mo\u010dna simbolika osamljenega mladega \u010dlove\u0161kega bitja, ki se oklepa \u017ee umrlega \u017eivljenja. Ali pa umrlega razmerja. In film, ki ga \u0160kafar razume kot skorajda religiozen medij umetni\u0161ke izpovedi, vrne na njegov za\u010detek.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbTisto kar ga [Vlada \u0160kafarja] vzpostavlja kot takega kar znotraj korpusa njegovih del u\u010dinkuje kot nekak\u0161no vezivo, kot nezaustavljiva centripetalna sredote\u017ena sila, pa je njegovo neomajno, skoraj religiozno prepri\u010danje, da lahko filmske podobe spregovorijo o tistem kar je neizrekljivo. Zdi se da je za\u00a0 \u0160kafarja to edina resnica filma, tisto kar ga temeljno opredeljuje, medtem, ko so zanj tradicionalne opredelitve klasi\u010dne konvencije filma, od formalnih klasifikacij do pripovednih pravil, povsem irelevantne. O tem zgovorno pri\u010da njegov opus prek katerega lahko sledimo kako so formalne in vsebinske opredelitve pri njemu vse bolj izgubljale pomen. \u010ce kaj, potem je za njegova filmska dela zna\u010dilna neka temeljna odprtost, in sicer tako na formalni, razlikovanje med igranim in dokumentarnim filmom je pri njem izgubilo vsak pomen, kot tudi vsebinski ravni. \/\u2026\/ Film za katerega bi lahko rekli, da je zna\u010dilno \u0160kafarjanski. Prepri\u010dan sem, da bo neko\u010d ta opredelitev postala tako samoumevna kot je danes izraz Cankarjanski, a hkrati tudi, vsaj v dolo\u010denem pogledu, nekako druga\u010den od vsega kar smo od Vlada pri\u010dakovali. In prav to je tisto kar me je pri njem \u0161e najbolj vznemirilo, \u0161e toliko bolj ker gre po drugi strani za delo v katerega je Vlado vklju\u010dil \u0161e najve\u010d intimnega do sedaj, ki ga sam vidim celo kot nekak\u0161en njegov poklon stvarem, ki jih ima rad, od slovenske zborovske glasbe, prek Prousta in haikujev, do Jonjinega slikarskega sveta.\u00ab
– Denis Vali\u010d, MMC RTVSLO<\/em><\/p>\n

\u00bbOb gledanju Vladovega filma mi je postalo \u017eal, da nimam glasbene izobrazbe, da bi na\u0161el primerjavo strukture njegovega filma z glasbeno formo: je mojstrstvo njegove kompozicije kantata ali rekvijem, fuga ali simfonija? Ne vem, a slutim, da je morda prav glasbena umetnost tista, ki se vsak trenutek zaveda svoje celote, a se lahko prepusti enemu motivu, ga znova najde, povzdigne, razstavi, nadgradi in na koncu ne\u017eno vrne k njemu, z objemom celote. Tudi sicer me od vseh Vladovih motivov po O\u010detu<\/strong> in Mami<\/strong> najbolj obseda ta neverjeten ob\u010dutek, da smo bili pri\u010de eni zgodbi, a da v obeh filmih nastopi trenutek \u010distega spreleta, epifanije, ko dojamemo, da ima prav vsakdo od ljudi svojo zgodbo<\/em>. Tako je bilo s tistim dolgim potovanjem kamere na koncu O\u010deta<\/em>, ko je realnost Murinih delavk in delavcev \u00bbuokvirila\u00ab pripoved o\u010deta in sina v \u0161ir\u0161i kontektst \u2013 in tako je v Mami<\/strong> ne morda med igro odbojke v komuni, ampak med igro otrok v parku, ki se jim z marjeticami v laseh pridru\u017ei mama. V tistem trenutku gre gledalcu skoz glavo: joj, pa ne, da je za mnogimi od teh otro\u0161kih glav toliko te\u017ekih misli kot pri h\u010derki, ki v filmu ne spregovori besede. In ker gledalec ve, da jih je ne\u0161teto, teh te\u017ekih misli, skoraj kolikor je glav, ga spreleti tisti neznosni ob\u010dutek te\u017ee sveta<\/em>: kako sploh zdr\u017eimo to neizmernost! Morda ravno z umetnostjo, potrpe\u017eljivostjo, ljubeznijo, neizre\u010denim.\u00ab
– Stojan Pelko<\/p>\n

\u00bbMama<\/strong> \u2013 s tem filmom je Vlado \u0160kafar v tistem na\u010dinu filmske poezije, ki ga je odprl s prej\u0161njima filmoma (O\u010da<\/strong> in Deklica in drevo<\/strong>), dosegel popolnost. Ta film ima svojo metafiziko. Celo sakralnost. Ampak ta metafizika nima ni\u010d skupnega z blodnjami ljudi, ki so tako doma v \u00bbtostranstvu\u00ab, da si zami\u0161ljajo nekak\u0161no megleno \u00bbonstranstvo\u00ab na tak na\u010din, da jim s svojo meglenostjo samo potrjuje trdnost njihovega \u00bbtega sveta\u00ab. Ne, resni\u010dna metafizika je vedno v tem, da se \u010dlovek zave prividnosti \u00bbtega sveta\u00ab; resni\u010dni metafizik se ne trudi dokazovati obstoja \u00bbdrugega sveta\u00ab; zanj je vpra\u0161anje, ali je mogo\u010de dokazati resni\u010dnost \u00bbtega sveta\u00ab \/…\/ V bistvu se v vsem filmu osebe pojavljajo na ta na\u010din: v bistvu vznikajo kot duhovi. Mama le\u017ei na travi. Zraven se kot privid pojavi h\u010derka. Nato izgine. In potem ni jasno, ali ni morda privid tudi mama. Ampak bistveno je prav to, da \u00bbprivid\u00ab in \u00bbne-privid\u00ab nista \u010dlena dihotomije, ampak prej oblikovalca nekega magi\u010dnega vmesnega prostora. \/…\/ V tem filmu so odlo\u010dilne zaznave, ki so tako subtilne, da zaznavajo stvari, ki hkrati so in niso. Ta film je treba gledati s senzibilnostjo za take zaznave. Na primer: v nekem trenutku \u2013 ob sve\u010di in odprti knjigi Lili Novy \u2013 je mamina glava posneta tako, da je tema, ki je za njo, nenadoma del te glave; glava fizi\u010dno nosi to temo za sabo kot del sebe. \/…\/ V sekvenci z rehabilitacijsko komuno za nekaj \u010dasa prevlada vtis dokumentarnosti: \u017eivljenje v komuno vklju\u010denih mladih je znova dobilo neki smisel, neki mir. Ampak osebno sem ravno ob lepoti in spokojnosti te sekvence ob\u010dutil najve\u010d \u017ealosti: ob lepoti najdenja smisla se nisem mogel znebiti zavesti, kako je vsak smisel vedno podtaknjen. Seveda, tem mladim je bila ta terapija, ki jim je omogo\u010dila ponovno vklju\u010ditev v \u010dlove\u0161ko skupnost, potrebna. Ampak poanta \u0160kafarjevega filma nikakor ni v poveli\u010devanju ponovne vklju\u010ditve v \u010dlove\u0161ko skupnost. Dale\u010d, dale\u010d od tega. Ta film govori nekaj \u010disto drugega, ponuja neko drugo pot. Tako mama kot h\u010di gresta v tem filmu po drugi poti. Razmerje med mamo in h\u010derjo je vzdr\u017eano drugje. Ne v direktnem raz\u010di\u0161\u010devanju medsebojnih odnosov, ampak v vzdr\u017eanju dveh samot, ki se povezujeta na meji privida. \/…\/ Redko do\u017eivimo ob ogledu nekega filma tako \u010distost medija \u2013 obenem pa ta film ves \u010das sega \u0161e v druge prostore onkraj filma \u2013 v prostore poezije (\u00bbVpra\u0161a\u0161 z zvokom in v odgovor dobi\u0161 pesem\u00ab), v prostore slikarstva. \/…\/ film Mama<\/strong> vidim kot absolutni film ravno v tem, da tu film transcendira sam sebe, da nenehno evocira prostore onkraj samega sebe.\u00ab
– Miklav\u017e Komelj, Kino!<\/em><\/p>\n

\u00bbVelik filmski re\u017eiser, mislim, da je bil to Michael Cimino, je rekel, da se ne zavedamo dovolj, kako mlada je \u0161e filmska umetnost, saj da se je ravnokar \u0161ele za\u010dela: kaj pomeni sto let za umetnost?<\/em> Filmski ustvarjalci, umetniki, ki \u017eelijo govoriti z avtenti\u010dnim glasom, bodo spregovorili na druga\u010den na\u010din, z druga\u010dno refleksijo in z druga\u010dnimi pri\u010dakovanji. Izna\u0161li bodo nove jezike in gledalci se jih bodo radi nau\u010dili. O tem pri\u010da marsikaj, kar se dogaja v sodobnem filmu. Tudi \u0160kafarjev film Mama<\/em>.\u00ab
– Helena Koder, Kino!<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Filmska pesem o mami in h\u010deri. Tretji del \u00bbtrilogije o bole\u010dini in lepoti\u00ab Vlada \u0160kafarja je do\u017eivel svetovno premiero na filmskem festivalu v Rotterdamu v sekciji Svetla prihodnost.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8849,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8848"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8849"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8848"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}