{"id":8846,"date":"2020-01-03T13:13:04","date_gmt":"2020-01-03T12:13:04","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/frankofonija\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:21","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:21","slug":"frankofonija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/frankofonija\/","title":{"rendered":"Frankofonija"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbKaj bi bil Pariz brez Louvra ali Rusija brez Ermita\u017ea, teh nepogre\u0161ljivih narodnih spomenikov? Predstavljajte si barko sredi oceana, na njenem krovu so ljudje in umetni\u0161ka dela neprecenljive vrednosti \u2013 knjige, slike, glasba, skulpture, \u0161e ve\u010d knjig, plo\u0161\u010de in drugo. Barka ne more vzdr\u017eati te\u017ee, v njenem trupu se pojavijo razpoke. Kaj bomo re\u0161ili? \u017dive? Ali nema, nezamenljiva pri\u010devanja preteklosti? Frankofonija<\/strong> je rekviem za izgubljenim, hvalnica \u010dlove\u0161kemu pogumu in duhu ter vsemu, kar povezuje \u010dlove\u0161tvo.\u00ab\u00a0 <\/em>– Aleksander Sokurov<\/p>\n

Zgodba o nenavadnem zavezni\u0161tvu med direktorjem muzeja Louvre Jacquesom Jaujardom in nem\u0161kim oficirjem, grofom Franziskusom Wolff-Metternichom, ki sta med nacisti\u010dno okupacijo Francije uspela za\u0161\u010dititi neprecenljivo muzejsko zbirko, da je nedotaknjena do\u010dakala konec vojne.<\/p>\n

Frankofonija<\/strong> ali “Elegija za Evropo” raziskuje razmerje med umetnostjo in oblastjo ter se spra\u0161uje, kaj umetnost pove o na\u0161i civilizaciji in kako pomembna je za njen obstoj.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFrankofonija<\/strong> ni klasi\u010den zgodovinski film. Nisem hotel ubrati znanstvenega pristopa, \u010deprav zgodovinskim podrobnostim pripisujem velik pomen. Nisem imel politi\u010dnega cilja, ampak, recimo temu, umetni\u0161kega ali, \u0161e natan\u010dneje, cilj ‘popolnega zavedanja’ \u2013 skozi \u017eivljenja likov sem \u017eelel raziskati vzdu\u0161je nekega obdobja, njegovo intonacijo, jezike. Prikazati sem \u017eelel ljudi v njihovih specifi\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, ljudi, ki so si prizadevali za\u0161\u010dititi kulturo, ohraniti umetnost s preseganjem razmer, ki so jo ogro\u017eale. \/…\/ Evropo sem vedno do\u017eivljal kot trdno, dolgo\u017eivo dru\u017eino s tradicijo. Kultura je temeljni kamen te dru\u017eine. Evropske dr\u017eave so ustvarile veli\u010dastno, sijajno kulturo, kjer se glasba, likovna umetnost in literatura zdru\u017eujejo v homogeno celoto. Trdno verjamem, da sta Francija in Nem\u010dija kot sestri. Imata razli\u010dna zna\u010daja, v\u010dasih se spore\u010deta in njun odnos je pogosto te\u017eaven. Na\u0161 film se osredoto\u010da na njune bolj uspe\u0161ne plati. V trenutku konflikta sta ti dve junakinji uspeli najti skupen jezik.\u00ab
– Aleksander Sokurov<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Louvre je imel izjemno sre\u010do, da ga je v \u010dasu nem\u0161ke okupacije vodil Jacques Jaujard, ki se je zelo zavzel za njegovo za\u0161\u010dito. \u017de leta 1938, ko so Nemci zavzeli Sudete, je organiziral prevoz nekaterih umetnin v grad Chambord v dolini reke Loare. Po podpisu M\u00fcnchenskega sporazuma je bila evakuacija ustavljena in dela prepeljana nazaj v Pariz. Septembra 1939 je Jaujard zaradi strahu pred bombardiranjem Pariza ponovil postopek, dela, ki so ostala v muzeju, pa je primerno za\u0161\u010ditil. Leta 1940 je bil za varuha umetni\u0161kih del na podro\u010dju Porenja in Francije imenovan nem\u0161ki grof Franziskus Wolff-Metternich. \u0160e istega leta se je Louvre (v okrnjeni obliki) znova odprl, iz\u0161el je nem\u0161ki vodi\u010d po muzeju in organizirana so bila vodstva po razstavi za nem\u0161ke oficirje in vojake. Za\u0161\u010ditniki umetnosti so se zna\u0161li pred dilemo, saj so bili prisiljeni sodelovati s posebno nacisti\u010dno organizacijo ‘Einsatzstab Reichsleiter Rosenberg’, ki je sistemati\u010dno ropala kulturno bogastvo na zasedenih ozemljih. Wolff-Metternich se je temu uprl in posku\u0161al zahteve mati\u010dne domovine interpretirati v skladu z mednarodnim pravom ter si tako nakopal nejevoljo nadrejenih. Leta 1942 je bil odpoklican iz Pariza, a je \u0161e naprej deloval na istem podro\u010dju. Jaujard je vojno pre\u017eivel v Parizu, vseskozi nadziral evakuirane umetnine in uspel ohraniti celotno zbirko. Po koncu vojne so se dela iz gradov v dolini Loare vrnila v Louvre in muzej je ponovno odprl svoja vrata.
Ve\u010d na: http:\/\/filmsboutique.com\/files\/2015\/09\/presskit_fb_francofonia.pdf<\/a><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Aleksander Sokurov (rojen leta 1951 v irkutski vasici Podorviha) je na univerzi Gorki najprej diplomiral iz zgodovine, potem pa se vpisal na oddelek za produkcijo na VGIK v Moskvi, kjer si je kot izjemen \u0161tudent prislu\u017eil Eisensteinovo \u0161tipendijo. Leta 1979 je kot zunanji \u0161tudent pred\u010dasno kon\u010dal VGIK \u2013 zaradi konflikta z vodstvom \u0161ole, ki je njegova \u0161olska filmska dela ozna\u010dilo za nesprejemljiva, formalisti\u010dna in antisovjetska. Njegovega prvega celove\u010derca Osamljeni glas \u010dloveka<\/strong> (Odinokij golos \u010dloveka, 1987), ki je kasneje prejel vrsto mednarodnih nagrad, univerza ni sprejela kot diplomsko delo. Medtem ko je sovjetska filmska scena mladega re\u017eiserja skoraj popolnoma izob\u010dila, pa se je zanj zavzel Andrej Tarkovski, ki je takrat \u017ee \u017eivel in ustvarjal v izgnanstvu. Z njegovim priporo\u010dilom se je Sokurov leta 1980 zaposlil v studiu Lenfilm, kjer je posnel svoje prve celove\u010derce. V istem \u010dasu je delal tudi za studio Leningrad in tam posnel \u0161tevilna dokumentarna dela. Komunisti\u010dna partija Sovjetske zveze je delo Sokurova ves \u010das sprejemala negativno in sovjetski cenzorji dolgo, vse do demokrati\u010dnih reform sredi osemdesetih let, niso dovolili predvajanja re\u017eiserjevih del. Doma\u010da in mednarodna publika si je \u0161tevilna njegova zgodnja dela lahko ogledala \u0161ele v poznih osemdesetih. Do danes je Sokurov posnel \u017ee ve\u010d kot petdeset filmov, tako igranih kot dokumentarnih. Med nekatere njegove najbolj znane celove\u010derce sodijo Somrak<\/strong> (Dni zatmenija, 1988), Drugi krog<\/strong> (Krug vtoroj, 1990), Mati in sin<\/strong> (Mat’ i syn, 1997), Skrite strani<\/strong> (Tihie stranicy, 1993), Moskovska elegija<\/strong> (Moskovskaja elegija, 1987), Peterbur\u0161ka elegija<\/strong> (Peterburgskaja elegija, 1989) ter Moloh<\/strong> (Moloh, 1999). Leta 1995 je Evropska filmska akademija Sokurova uvrstila na seznam stotih najbolj\u0161ih re\u017eiserjev svetovne kinematografije. Za svoje filme je prejel \u0161tevilne mednarodne nagrade, leta 2011 za Fausta<\/strong> tudi zlatega leva v Benetkah. Frankofonija<\/strong> je zadnji v vrsti njegovih ‘muzejskih filmov’ \u2013 predhodnik, Ruski zaklad<\/strong> (Russkij kov\u010deg, 2002), mojstrska formalna bravura, posneta v enem samem neprekinjenem kadru, je bila posve\u010dena sanktpeterbur\u0161kemu Ermita\u017eu. Slovenska kinoteka je leta 1999 pripravila kraj\u0161o predstavitev filmov Aleksandra Sokurova, ki se je odvrtela v sklopu retrospektive kontroverznih mojstrovin povojnega ruskega filma. Kar nekaj re\u017eiserjevih del smo lahko videli tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu, Moloh<\/strong> in Ruski zaklad<\/strong> pa sta bila v Sloveniji predvajana v redni distribuciji.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFrankofonija<\/strong> je v resnici meditativni esej na temo nelo\u010dljive povezanosti umetnosti in naroda, \/…\/ psevdodokumentarec o odnosu do umetnosti ter rekviem za vsemi artefakti, ki so bili uni\u010deni v tiso\u010dletnih vojnah. Sokurov \/…\/ je za svoj sloves presenetljivo igriv in duhovit, v kontekst postavi naravo ropanja umetnin ob voja\u0161kih zmagoslavjih, iz lika Napoleona kot imperatorja in lovca na (vzhodnja\u0161ko) umetnost celo ustvari malo screwball bravuro, medtem ko brez dlake na jeziku obsodi vichyjevsko Francijo in neodlo\u010dnost francoskega upora proti okupatorju.\u00ab
– Simon Popek, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbV sodelovanju z znanim direktorjem fotografije Brunom Delbonnelom je Sokurov ustvaril bogato in raznovrstno paleto tekstur in odtenkov, ki ponujajo vedno nove vizualne u\u017eitke. Nekatere podobe imajo rumenorjavo patino kot stoletja star lak na slikah starih mojstrov v Ermita\u017eu, medtem ko dramatizacije dogajanja iz zgodnjih \u0161tiridesetih migotajo, kot bi bile posnete na nitratni film in predvajane s projektorji na oglje. Nekateri od teh ‘filmskih trakov’ pa so tudi sami predstavljeni kot artefakti, enkrat prikazani z jasno vidnim zvo\u010dnim trakom, drugi\u010d pa z razkrito perforacijo ob strani.\u00ab
– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbTa prefinjeni, kompleksni, globoko prevzemajo\u010di film je \u0161e ena fantazija Sokurova na temo no\u010di v muzeju, filmska pesem v prozi ali umetni\u0161ka instalacija gibljive slike, ki arhivske posnetke preplete z zlove\u0161\u010dimi, s pti\u010dje perspektive posnetimi prizori ulic sodobnega Pariza \/…\/ in fantazijskimi dramatizacijami. \/…\/ Frankofonija<\/strong> je fascinanten esej in meditacija na teme umetnosti, zgodovine in tega, kako \u010dlove\u0161tvo vidi samo sebe.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNobenega razloga ni, da bi od Sokurova, zlasti po njegovi mu\u010dni obdelavi Fausta<\/em>, pri\u010dakovali kaj igrivega. A s Frankofonijo<\/strong> nam ruski mojster melanholije servira verzijo filmskega eseja o Louvru, ki je naravnost vedra. \/…\/ S prvoosebnim razglabljanjem in asociativnim nizanjem podob prva polovica filma \u0161e najbolj spominja na Godardov video, a na\u010din obdelave in razpolo\u017eenje ostajata odprta in dostopna tudi takrat, ko snov postane intelektualisti\u010dna.\u00ab
– Michael Sicinski, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ Sokurov pred kamero postavlja mojstrovino za mojstrovino, od 9000 let starega mo\u0161kega kipa do Mone Lize in Krilate Zmage. V sobi, posve\u010deni asirskim skulpturam in frizom, pa stopi v ospredje ideja, da ohranjati umetnost pomeni ohranjati civilizacijo. Sokurov se vzdr\u017ei nadaljnjih komentarjev na to temo; modro, saj bi bili povsem odve\u010d.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbA taka interpretacija Frankofonije<\/strong>, ki Sokurovu znova o\u010dita nekak\u0161en ruski kulturni protekcionizem in obrambo nacionalnih interesov, je popolnoma zgre\u0161ena. Prek oblikovanja refleksije o vlogi umetnosti v dru\u017ebi in zgodovini, o klju\u010dni vlogi muzejev in galerij kot zakladnic kulturne in umetni\u0161ke dedi\u0161\u010dine, Sokurov po\u010dne prav nasprotno. Franciji pravzaprav poje hvalnico kot tisti evropski de\u017eeli, v kateri je umetnosti in kulturi dodeljena najpomembnej\u0161a vloga. Pa tudi sicer je Sokurov Frankofonijo<\/strong> zasnoval kot veliko kompleksnej\u0161e, intelektualno prodorno in formalno virtuozno delo, v katerem se prepletata dokumentarnost in fikcija, v katerem gledalca iz sedanjosti popelje v zgodovino in mu zgodovinske trenutke predstavi v kontekstu aktualnega dru\u017ebenega trenutka. Skratka, to je eno tistih del, ki se izmuzne vsem poskusom poenostavljene formalne ali vsebinske opredelitve.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbToda primerjave med nacisti\u010dnim odnosom do obeh muzejev so v Frankofoniji<\/strong>, esejisti\u010dni poemi o \u017eivljenju Louvra med II. svetovno vojno, le fusnota, kakor so fusnote tudi vsi ostali non sequiturji o o\u010detih (Tolstoj, \u010cehov ipd.), ki so na za\u010detku 20. stoletja “zaspali”, o evropski kulturi, ki je ne bi bilo brez portretnega slikarstva, o upodabljanju obrazov, ki Evropejcem pomeni tako veliko, muslimanom pa ni\u010d, o umetnosti, ki nas ne u\u010di predvidevanja ipd., pa \u010detudi se zdi, da jih Aleksander Sokurov, ki nam je v Ruskem zakladu<\/strong> razkazal Ermita\u017e, razume kot \u201cglasbene\u201d variacije na glavno temo – na vpra\u0161anje, ali je umetnost vredna ve\u010d kot \u010dlove\u0161ka \u017eivljenja.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Frankofonija ali “Elegija za Evropo” raziskuje razmerje med umetnostjo in oblastjo ter se spra\u0161uje, kaj umetnost pove o na\u0161i civilizaciji in kako pomembna je za njen obstoj.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8847,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8846"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8847"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8846"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}