{"id":8842,"date":"2024-01-19T10:05:06","date_gmt":"2024-01-19T09:05:06","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/mustang\/"},"modified":"2024-01-19T10:17:08","modified_gmt":"2024-01-19T09:17:08","slug":"mustang","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mustang\/","title":{"rendered":"Mustang"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Za\u010detek poletja v obmorski vasici na severu Tur\u010dije. Lale in njene \u0161tiri sestre se na poti iz \u0161ole zaigrajo s skupino fantov. Nedol\u017ena igra v o\u010deh va\u0161kih varuhov morale hitro preraste v spolni \u0161kandal. Babica in stric, osramo\u010dena skrbnika deklet, se namenita rado\u017eivim upornicam pristri\u010di peruti; dru\u017einski dom postaja iz dneva v dan bolj podoben zaporu, \u0161olsko delo zamenjajo u\u010dne ure iz gospodinjstva, za\u010dne se dogovarjanje porok. Toda v sestrah tli neustavljiva sla po svobodi in vsaka na svoj na\u010din se borijo proti omejitvam, ki jim jih nalaga dru\u017eba.<\/p>\n

Prvenec mlade tur\u0161ke re\u017eiserke Deniz Gamze Erg\u00fcven je navdihujo\u010da zgodba o petih odra\u0161\u010dajo\u010dih sestrah in njihovem uporu zoper patriarhalne dru\u017ebene norme, ki vladajo na pode\u017eelju sodobne Tur\u010dije.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZgodbe, ki se dogajajo v Tur\u010diji, me \u0161e posebej zanimajo, ker je to podro\u010dje, ki zares \u017eivahno brbota, vse se spreminja. Ni dolgo, odkar je de\u017eela zanihala v bolj konservativno smer, a \u0161e vedno je \u010dutiti zagon in energijo. \u010clovek ima ob\u010dutek, da je v sredi\u0161\u010du ne\u010desa, da se lahko kadar koli vse postavi na glavo, da gredo stvari lahko v katero koli smer. Tur\u010dija je tudi neverjetna zakladnica zgodb. \/…\/ \u017delela sem spregovoriti o tem, kaj pomeni biti dekle in \u017eenska v sodobni Tur\u010diji, kjer se o polo\u017eaju \u017eensk danes bolj kot kdaj prej javno razpravlja. \/…\/ Vse, kar je na kakr\u0161en koli na\u010din povezano z \u017eenskostjo, je zreducirano na spolnost. Kot da bi imelo vse, kar naredi \u017eenska ali mlado dekle, seksualen predznak. Poznam na primer zgodbe o ravnateljih, ki so v svojih \u0161olah za fante in dekleta zgradili lo\u010dena stopni\u0161\u010da. Tako tudi povsem banalne stvari, kot je hoja po stopnicah, postanejo prepojene z erotiko. Ta primer lepo ponazori absurdnost tak\u0161ne konservativnosti: vse je seksualizirano. Iz tega zraste podoba dru\u017ebe, ki \u017eenske reducira na stroje za rojevanje otrok, ki niso dobri za ni\u010d drugega kot za hi\u0161na opravila. Tur\u010dija je bila ena prvih dr\u017eav, ki je \u017eenskam \u017ee v 30. letih preteklega stoletja dala volilno pravico, zdaj pa se moramo boriti, da bi obdr\u017eale osnovne pravice, kot je pravica do splava. \/…\/ Film vidim kot pravljico z mitolo\u0161kimi motivi, kot so Minotaver, labirint, Lernajska Hidra \u2013 dekleta so kot eno telo s petimi glavami \u2013 in ples, ki ga simbolizira nogometna tekma, ki se je \u017eelijo udele\u017eiti dekleta. \/…\/ \u017delela sem, da bi bili moji liki herojinje in njihov pogum je moral biti popla\u010dan. Na koncu so morale zmagati na najbolj razburljiv mo\u017een na\u010din. Dekleta vidim kot nekak\u0161no petglavo po\u0161ast, ki izgubi del sebe vsaki\u010d, ko katera od njih zapusti zgodbo, a zadnja glava vendarle pride na cilj. Prav zato, ker so se njene sestre ujele v zanko, se najmlaj\u0161a Lale ubrani pred njihovo usodo. Ona je zgo\u0161\u010dena verzija vsega, kar si \u017eelim biti sama. \/…\/ Mustang je divji konj, ki \u010dudovito simbolizira mojih pet ognjevitih in neukrotljivih junakinj. Celo njihovi lasje spominjajo na konjsko grivo in v vasi delujejo kot \u010dreda mustangov, ki si utira pot. Tudi zgodba se premika hitro, kot mustang, po katerem je dobila ime, galopira proti cilju, in ta energija je prisotna v samem srcu filma.\u00ab
– Deniz Gamze Erg\u00fcven<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Deniz Gamze Erg\u00fcven (rojena leta 1978 v Ankari) je odra\u0161\u010dala med Francijo, Tur\u010dijo in ZDA. V Johannesburgu je \u0161tudirala knji\u017eevnost in zgodovino Afrike, nato pa je na pari\u0161ki filmski \u0161oli La F\u00e9mis vpisala \u0161e \u0161tudij re\u017eije. Nase je opozorila \u017ee z diplomskim kratkim filmom Bir damla su<\/strong>, ki je bil prikazan na ve\u010d mednarodnih festivalih in nagrajen v Locarnu. Mustang<\/strong> je njen celove\u010derni prvenec, svetovno premiero pa je do\u017eivel v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010ceprav prikazuje bivanje v ujetni\u0161tvu, \/…\/ je ta osupljivi prvenec poln \u017eivljenja \/…\/. Zgodba korenini v smehu in solzah, predvsem pa v \u017eilavi mo\u010di deklet, da se uprejo omejitvam, ki ubijajo duha. \/…\/ V Tur\u010diji rojena re\u017eiserka v svoji zgodbi spretno razvr\u0161\u010da dogodke po \u010dasovnici in jo brez zadr\u017ekov obliva z iskrenim ob\u010dudovanjem lepote \u2013 to so kvalitete, ki manjkajo drugim, bolj shemati\u010dnim prikazom trka s tradicionalnimi obi\u010daji, tako tur\u0161kimi kot katerimi drugimi.\u00ab
– Nicolas Rapold, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNamen scenarija \/…\/ je prikazati, kako konservativna morala \/…\/ \u017eenskam omejuje prostost, s tem ko naravni razvoj izena\u010di z gre\u0161no spolno slo. Za\u010detni prizori iz\u017earevajo idili\u010dni ob\u010dutek svobode in se poigravajo z nelagodjem odraslih ob prikazu nedol\u017ene seksualnosti, kot jo v svojo fotografijo u\u010dinkovito zajema Sally Mann; slapovi bujnih las, ki privla\u010dijo poglede, pa so o\u010diten namig na preokupacijo tradicionalnega muslimanskega sveta z \u017eenskimi lasmi.\u00ab
– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbMustang iz naslova filma je pasma konja. Beseda izhaja iz \u0161pan\u0161\u010dine in ozna\u010duje nekaj, kar je brez lastnika, kar pripada vsakomur in nikomur. Obenem je to pasma, ki je znana po svoji veliki odpornosti, pa tudi po tem, da je v \u010dredi vodilna kobila, ki v primeru nevarnosti vodi \u010dredo, medtem ko se \u017erebec bori z nasprotnikom. V filmu \/…\/ so vsi ti pomeni prisotni \u2013 \u017eivljenja sester ne pripadajo njim samim, kot sirote dejansko niso od nikogar zares, njihova prihodnost pa je razpolo\u017eljiva za najbolj\u0161e snubce. In spet, \u017eenske so tiste, ki v nedol\u017enem obna\u0161anju deklet prepoznajo ogro\u017eanje patriarhalnih dru\u017ebenih norm, znotraj katerih so tudi same brezpravne, in mo\u0161ki je tisti, ki zgradi brezkompromisno obrambo. In vzorec se spet obrne naprej.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbZ vsakim dekletom, ki ga pogoltne tradicija, z vsakim novim snubcem, ki potrka na vrata, Erg\u00fcvenova \u0161e malo privije more\u010d ob\u010dutek bli\u017eajo\u010de se pogube \u2013 kot v trilerju, kjer liki drug za drugim odpadajo iz zgodbe. \/…\/ A \/…\/ ob mojstrsko tempiranem tiktakanju pripovedi re\u017eiserka tudi doka\u017ee, da razume, kaj je gonilna sila tovrstne tradicije in obi\u010dajev. \/…\/ Marsikaj, kar se zgodi dekletom, je storjeno, ker ljudje verjamejo, da delujejo v njihovo dobro. Pohabljajo\u010di paternalizem tega sveta svojim \u017ertvam v \u017eelji, da bi razvajal, zavaroval in ohranil, odreka mo\u017enost opolnomo\u010denja. To je hladna, trda resnica v srcu \u010dudovitega, srh vzbujajo\u010dega filma.\u00ab
– Bilge Ebiri, Vulture<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserka se spretno izogne pastem jadikovanja in pretirane dramatizacije in verodostojno prika\u017ee, kako dru\u017eba, ki ji z blagoslovom tradicije vladajo mo\u0161ki, postopoma zateguje zanko okrog mladih deklet. Z odlo\u010ditvijo, da zgodbo pove z gledi\u0161\u010da najmlaj\u0161e med sestrami, uporni\u0161ke in jezikave Lale, re\u017eiserka v svoj film vbrizga odre\u0161ujo\u010d odmerek humorja \u2013 nepopustljivo energijo, son\u010dni optimizem, ki uravnove\u0161a bolj \u017ealostne trenutke zgodbe.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbV nasprotju z aktualnim dogajanjem si junakinje Deniz Erg\u00fcven \u2013 najstni\u0161ke sestre, ki s svojimi razpu\u0161\u010denimi lasmi in s soncem obsijano \u010dutnostjo spominjajo na Renoirjeve modele \u2013 upajo visoko dvigniti glavo in pogledati v obraz tistim, ki jim delajo krivico. Erg\u00fcvenova snema njihova brste\u010da telesa z enako brezkompromisno energijo in svojo pripoved \u2013 spretno zasnovano me\u0161anico tragedije in pripovedke \u2013 osvobodi \u017eanrskih okovov ter namesto tega ustvari lastno razli\u010dico magi\u010dnega realizma.\u00ab
– Yonca Talu, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ film, ki je v enaki meri \u017ealosten in veder \/…\/. Nepri\u010dakovan, tipi\u010dno elegi\u010den glasbeni prispevek Warrena Ellisa dela \u010dude\u017ee.\u00ab
– Cerise Howard, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ naravne rado\u017eivosti deklet \/…\/ ni mogo\u010de zatreti. \/…\/ Videti je skorajda, kot bi razko\u0161no svetlobo, ki jih obliva, iz\u017earevale one same. Prikazane so kot veli\u010dasten klob\u010di\u010d rok, las in nemirnih, vitkih nog, medtem ko pole\u017eavajo po svojih spalnicah, opremljenih v divje ro\u017enatih odtenkih, za katere se zdi, da niso toliko stvar izbora notranje opreme kot projekcija \u017eenskosti, ki je ni mogo\u010de zajeziti.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbKo boste gledali Mustanga<\/strong>, film o petih tur\u0161kih sestrah, ki jih sku\u0161ajo “aran\u017eirano” poro\u010diti, se boste spomnili na romane Jane Austen, predvsem na Prevzetnost in pristranost<\/em> (1813), kjer sku\u0161ajo “aran\u017eirano” poro\u010diti pet angle\u0161kih sester \/\u2026\/ \u017denska potrebuje mo\u017ea. \u010ce je premo\u017een, toliko bolje. Poroke so tu ekonomske kategorije. Nekatere punce se \u017eenitnim aran\u017emajem upirajo, druge ne. Sistem je represiven, toda obenem tako ute\u010den, nali\u010den in gladek \/\u2026\/ da se zdi samoumeven in naraven. Deniz Gamze Ergiiven, re\u017eiserka Mustanga<\/strong> \/\u2026\/ ima do petih sester tak sestrski odnos kot Jane Austen do sester Bennet, le da se vse skupaj dogaja dobrih 250 let po Prevzetnosti in pristranosti<\/em>, tako da tur\u0161ki \u017eenitni sistem – sprijet s tradicijo, ki je sredi modernosti muzejsko zamrznila vse odtenke podrejanja \u017eenske – deluje represivno in po\u0161astno prav zato, ker je tako ute\u010den, gladek in samoumeven. In ker je tako ute\u010den, gladek in samoumeven, kar kli\u010de k vdaji.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbV Mustangu<\/strong> pa je bistven vpogled v intimna \u017eivljenja neporo\u010denih \u017eensk v skrajno konzervativni dru\u017ebi, ki so po navadi zavita v tan\u010dice skrivnostnosti, ali so na filmu celo erotizirana. Mustang<\/strong> v\u010dasih razposajena, drugi\u010d prosta\u0161ka, romanti\u010dna, ranjena in obupana, a tudi neuklonljiva dekleta vzpostavi kot like s svojo lastno pripovedjo, ne zgolj kot razli\u010dice arhetipov skozi prizmo vladajo\u010de ideologije. Bistven dose\u017eek filma je torej zagotovo, da oster dru\u017eben in politi\u010den komentar poda skozi lahkoten in predvsem izjemno zabaven \u017eanrski film, ki je \u017ee in zlahka \u0161e bo dosegel \u0161irok krog ob\u010dinstva.\u00ab
– Tina Poglajen, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvenec mlade tur\u0161ke re\u017eiserke Deniz Gamze Erg\u00fcven je navdihujo\u010da zgodba o petih odra\u0161\u010dajo\u010dih sestrah in njihovem uporu zoper patriarhalne dru\u017ebene norme, ki vladajo na pode\u017eelju sodobne Tur\u010dije.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8843,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8842"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8843"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8842"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}