{"id":8832,"date":"2020-01-03T13:13:02","date_gmt":"2020-01-03T12:13:02","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/volcja-druscina\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:20","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:20","slug":"volcja-druscina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/volcja-druscina\/","title":{"rendered":"Vol\u010dja dru\u0161\u010dina"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Otroci dru\u017eine Angulo so petnajst let \u017eiveli zaklenjeni v socialnem stanovanju sredi enega najgosteje poseljenih ko\u0161\u010dkov sveta. O\u010de jim je v strahu pred nevarnostmi velemesta prepovedal zapu\u0161\u010dati dom, mama pa je na svoja ple\u010da prevzela skrb za njihovo \u0161olanje.<\/p>\n

Dolga leta so \u017eiveli brez stika z zunanjo dru\u017ebo, a so imeli nekaj drugega: zavidljivo zbirko filmov, skozi katere so gledali v svet in neutrudno preigravali svoje najljub\u0161e prizore. Nekega dne pa se uspe enemu izmed bratov skrivaj izmuzniti iz stanovanja in dru\u017einska dinamika se za\u010dne spreminjati.<\/p>\n

Neverjetna zgodba o \u0161estih bratih, ki so odra\u0161\u010dali zaprti v stanovanju sredi Manhattna in svet spoznavali izklju\u010dno skozi film. Pretresljiv in duhovit dokumentarec, ki daje misliti. Velika nagrada \u017eirije na festivalu Sundance.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNekega dne sem se sprehajala po Prvi aveniji in mimo mene so pritekli ti dolgolasi fantje. Vsi so bili v \u010drnem, morda so bili oble\u010deni v like iz Steklih psov <\/strong>ali pa tudi ne, in nosili so son\u010dna o\u010dala. Pritegnila me je njihova nenavadna energija. Instinktivno sem pohitela za njimi. Pri prehodu za pe\u0161ce sem jih vpra\u0161ala, ali so bratje, in pritrdili so mi. Vpra\u0161ali so me, kaj po\u010dnem jaz, in povedala sem jim, da sem re\u017eiserka. Tako se je vse za\u010delo. \/…\/ Za\u010deli smo se dru\u017eiti. \u0160ele kasneje sem postopoma odkrila to neverjetno zgodbo. \/…\/ Bilo je sre\u010dno naklju\u010dje, da sem na brate naletela ravno v prvem tednu, ko so za\u010deli hoditi v svet. Po\u010dutila sem se skoraj, kot bi odkrila davno pozabljeno pleme, le da ni bilo z roba sveta, ampak z Manhattna. Ganili so me njihova odprtost, trdo\u017eivost in smisel za humor in med nami je zraslo zaupanje, ki je neponovljivo. \/…\/ Zdi se mi, da je na koncu to postala zgodba o njihovih prvih korakih v svet. \u017delela sem pokazati, kaj vse zdaj po\u010dnejo in v kaj se razvijajo \/…\/. Mislim, da je zgodba polna navdiha in da mnogo trenutkov ob koncu filma poka\u017ee, da se ti fantje danes dobro znajdejo \/…\/.\u00ab
– Crystal Moselle<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Angulovi imajo tudi starej\u0161o sestro Visnu s Turnerjevim sindromom. Dru\u017eino je pre\u017eivljala mama, ki je od dr\u017eave prejemala sredstva za \u0161olanje otrok na domu. Bratje danes svobodno hodijo po svetu in i\u0161\u010dejo svoje mesto v njem: Bhagavan je plesalec na konservatoriju za hip hop v New Yorku in in\u0161truktor joge, Govinda dela kot asistent kamere pri razli\u010dnih projektih in si \u017eeli postati direktor fotografije, Narayana dela za interesno skupino, ki se ukvarja z okoljskimi problemi, Mukunda kot asistent kamere, scenografije in rekviziter, postal pa bi rad re\u017eiser, najmlaj\u0161a Krsna in Jagades pa si kot velika navdu\u0161enca nad rockom iz 80. let prizadevata narediti prve korake v svet glasbe. Krsna in Jagades sta si medtem tudi spremenila imeni v Glenn Hughes Reisenbichler in Eddie Vaughan Reisenbichler. Razen enega vsi bratje \u0161e vedno \u017eivijo skupaj v istem stanovanju, a v precej druga\u010dni dru\u017einski dinamiki.
<\/strong><\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Crystal Moselle je re\u017eiserka in producentka, ki \u017eivi in dela v New Yorku. V minulem desetletju se je ukvarjala predvsem s snemanjem kratkih filmov in videospotov. Med drugim je za New York Times posnela video serijo Something Big, Something Small<\/strong>, kot koproducentka pa je sodelovala tudi pri dokumentarnem filmu Excavating Taylor Mead <\/strong>(William A. Kirkley, 2005). Vol\u010dja dru\u0161\u010dina<\/strong> je njen celove\u010derni re\u017eijski prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbMorda bi pri\u010dakovali, da bo Vol\u010dja dru\u0161\u010dina<\/strong> spominjala na vajo iz antropologije, na klini\u010dno \u0161tudijo, ki naj spodbudi veliko debato o razmerju med prirojenim in privzgojenim. A pri bratih Angulo je morda najbolj nenavadno to, kako normalni so videti. Dale\u010d od tega, da bi bili disfunkcionalna, zaskrbljujo\u010de neprilagojena banda; so bistri, ljubeznivi in, kar je najbolj presenetljivo, povsem spro\u0161\u010deni pred kamero.\u00ab
– Adam Woodward, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbVelik del zgodbe iz ozadja, ki jo nakazujeta nenavadna dru\u017einska zgodovina in zdelano stanovanje, bi lahko bil prikazan popolnoma dickensovsko \/…\/. Ni si te\u017eko zamisliti, kako bi bolj brezvesten re\u017eiser s pomo\u010djo spretne monta\u017ee in zlove\u0161\u010de glasbene podlage iz tega materiala naredil znatno tema\u010dnej\u0161o zgodbo. \/…\/ Dokumentarni film se rad pase na bedi tujih \u017eivljenj, zato si \u010dlovek prav oddahne, ko ugotovi, da Vol\u010dja dru\u0161\u010dina<\/strong> niti ne zamori niti ne ponuja poceni razvedrila, ampak to \u010dudno zgodbo pripoveduje sr\u010dno in z velikodu\u0161nostjo.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbVol\u010dja dru\u0161\u010dina<\/strong> se zgodbe loteva izklju\u010dno skozi glasove svojih protagonistov \/…\/. Re\u017eiserkin alternativni pristop ponuja osupljivo do\u017eivetje, pri katerem zgodba ostaja ravno malo zunaj filmskega polja. Kljub kombiniranju posnetkov v slogu cin\u00e9ma v\u00e9rit\u00e9 in doma\u010dih videov, ki prikazujejo Angulove v njihovem stanovanju, je Vol\u010dja dru\u0161\u010dina<\/strong> \u0161e najbli\u017eje etnografskemu pripovedovanju, saj re\u017eiserka zgodbo podaja izklju\u010dno v okvirih odnosa, ki ga do nje zavzemajo nastopajo\u010di.\u00ab
– Eric Kohn, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbVse od dokumentarca Grey Gardens<\/strong> ni bilo filma, ki bi nam odprl vrata v tako \u010duda\u0161ko, komajda \u0161e delujo\u010de gospodinjstvo, in nam dovolil, da vanj zijamo brez zadr\u017ekov. In kot Grey Gardens<\/strong> je tudi to zgodba, kjer vsak odgovor le porodi nova vpra\u0161anja. \/…\/ \u017de dolgo nisem videl filma, ki bi s tak\u0161no nujnostjo pozival k refleksiji.\u00ab
– Jordan Hoffman, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm na za\u010detku spro\u017ea sila nelagodne ob\u010dutke \u2013 kakor nam je nelagodno, \u010de se znajdemo med tujci, in to \u010duda\u0161kimi tujci, sredi katerega koli prenatrpanega doma. Ne vemo, kak\u0161ne energije se utegnejo sprostiti in ali bi prisotnost kamere lahko zanetila kak\u0161no neprijetno soo\u010denje. Toda re\u017eiserkina naklonjenost do teh mladeni\u010dev suverene retorike vas po\u010dasi in z optimizmom pripelje v njihov svet surove domi\u0161ljije, in tudi vi boste navijali, da bi svoja \u017eivljenja dokon\u010dno vzeli v lastne roke.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbCrystal Moselle dovolj spo\u0161tuje svojih \u0161est olikanih protagonistov, da jih ne slika zgolj kot \u017ertve. Ko te\u010de beseda o njihovih okoli\u0161\u010dinah in tesnobah, je o\u010ditno, da fantje premorejo dobro mero samozavedanja, kar je dobrodo\u0161el odklon od bolj brezvestnih filmov o \u010dudakih. \/…\/ Kasneje vzniknejo tudi druge informacije o star\u0161ih, a to ni toliko film o zijanju kot o gledanju \u2013 o mo\u010di filma kot sredstva bega pred resni\u010dnostjo in, precej dobesedno, tudi dejanskega pobega.\u00ab
– Nicolas Rapold, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbZgodba o odra\u0161\u010dajo\u010dih fantih v\u010dasih frustrira s fragmentarnostjo informacij, ki jih dovaja preko neobdelanih videoposnetkov in diskretnega soundtracka, v katerem grozljivi podton prekinjajo trenutki vznesene vedrine. \u0160ele ob koncu filma postane jasno, kako epsko in intimno zgodbo je razprla novope\u010dena dokumentaristka Crystal Moselle.\u00ab
– Amy Taubin, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbVol\u010dja dru\u0161\u010dina<\/strong> je fascinanten film, predvsem zaradi neverjetne naravne karizmati\u010dnosti in srame\u017eljive iskrenosti svojih protagonistov. \/…\/ Film premore ogromno mero humanizma, na\u0161e fascinacije z arhetipom ‘divjega otroka’ pa ne eksploatira preve\u010d cini\u010dno.\u00ab
– Ana Jurc, MMC<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017divljenje v nekak\u0161nem domu-videoteki je otrokom ponujalo nenehno umetni\u0161ko spodbudo; ne presene\u010da, da je eden najljub\u0161ih avtorjev dru\u017eine Angulo \u0161e en strastni filmo\u017eer, Quentin Tarantino.\u00ab
– Graham Fuller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbOb filmu neizogibno razmi\u0161ljamo, kako se ideja, ki se porodi nekomu, lahko sprevr\u017ee v svoje nasprotje. Otroci so sicer odra\u0161\u010dali osvobojeni dru\u017ebenih spon, zato pa so bili zaprti doma. Njihovo dojemanje sveta pa je bilo osnovano na strahu. Toda morda so se bratje prav zaradi dru\u017ebe, ki so jo vsa ta leta dajali drug drugemu, zna\u0161li tudi v zunanjem svetu. Eden je plesalec na konservatoriji za hip-hop v New Yorku, drugi se ukvarja s snemanjem, tretji bi denimo rad postal re\u017eiser. Tako film, ki bi utegnil biti zelo pokroviteljski, izzveni kot zgodba o dru\u017eini, ki je sicer prestala te\u017eko preizku\u0161njo, katere \u010dlani pa so, kakor ljudje na sploh, vsak na poti iskanja svojega mesta v svetu.\u00ab
– Tesa Drev, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbUganka, kaj je z Oscarjem Angulom, je v filmu protiute\u017e prikupnosti, razumnosti, rahlo\u010dutnosti in fotogeni\u010dnosti bratov. Kajti medtem ko nas oni s svojimi pojavami navdu\u0161ujejo, je Oscarjeva pojavnost, v videno vcepljena prek nekaj pogovornih utrinkov in starih dru\u017einskih videoposnetkov, zlasti vir glodajo\u010dih vpra\u0161anj – o vsem od \u010dlove\u0161ke zmo\u017enosti \u017eiveti v orja\u0161kih pomotah do ni\u010d manj \u010dlove\u0161ke zmo\u017enosti tem pomotam surovo podrediti svoje najbli\u017eje. Vol\u010dja bratov\u0161\u010dina je dober dokumentarec prav zato, ker nas, ne nazadnje s samo govorico kamere, prisili v ugibanje, kaj vse se skriva za okviri kadra.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Neverjetna zgodba o \u0161estih bratih, ki so odra\u0161\u010dali zaprti v stanovanju sredi Manhattna in svet spoznavali izklju\u010dno skozi film. Pretresljiv in duhovit dokumentarec, ki daje misliti. Velika nagrade \u017eirije na festivalu Sundance.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8833,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8832"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8833"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8832"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}