{"id":8830,"date":"2020-01-03T13:13:03","date_gmt":"2020-01-03T12:13:03","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/savlov-sin\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:20","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:20","slug":"savlov-sin","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/savlov-sin\/","title":{"rendered":"Savlov sin"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Oktober 1944 v koncentracijskem tabori\u0161\u010du Auschwitz. Savel Ausl\u00e4nder je \u010dlan posebne skupine judovskih tabori\u0161\u010dnikov, imenovane sonderkommando<\/em>, ki je prisiljena sodelovati pri mno\u017ei\u010dnih usmrtitvah. Nekega dne med delom v krematoriju odkrije truplo de\u010dka, za katerega trdi, da je njegov sin. Zdaj ima pred sabo le \u0161e en cilj: najti rabina, ki bo zrecitiral molitev za pokojnika, in otroka dostojno pokopati.<\/p>\n

Odkritje canskega festivala, za mnoge “film leta”, je pretresljiva pripoved o \u010dloveku, ki i\u0161\u010de \u010dlove\u010dnost v okoli\u0161\u010dinah, kjer je ni. Velika nagrada \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017deleli smo ubrati povsem drugo pot od obi\u010dajnega pristopa zgodovinskih dram, od njihove obse\u017enosti in pripovedovanja iz razli\u010dnih perspektiv. Ta film ne pripoveduje zgodbe o holokavstu, pa\u010d pa preprosto, v omejen \u010dasovno-prostorski okvir postavljeno pripoved o nekem \u010dloveku, ki se je zna\u0161el v grozljivih okoli\u0161\u010dinah; o dveh dneh v \u017eivljenju mo\u0161kega, ki je bil prisiljen odvre\u010di svojo \u010dlove\u010dnost in ki najde moralno pre\u017eivetje v re\u0161evanju trupla. Glavnemu liku sledimo skozi ves film, razkrijemo le njegovo najbli\u017ejo okolico in ustvarimo organski filmski prostor okrnjenih dimenzij, ki je blizu \u010dlove\u0161ki percepciji. Uporaba fotografije s plitvim fokusom, stalna prisotnost elementov zunaj polja in pripovedovanje skozi dolge posnetke, omejen dotok vizualnih in stvarnih informacij, dostopnih gledalcu in glavnemu liku \u2013 to so bili temelji na\u0161e pripovedne strategije. Da bi prikazali verodostojen svet, ki naj bo \u010dim bolj zvest zgodovini, so dogodki in prizori\u0161\u010da groze prikazani fragmentarno, kar odpre prostor gledal\u010devi domi\u0161ljiji. Pekel, skozi katerega potujemo, tako ne more biti v celoti zaobjet v pogledu gledalca, ampak le delno rekonstruiran v njegovem umu.\u00ab
– \u00a0L\u00e1szl\u00f3 Nemes<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
L\u00e1szl\u00f3 Nemes (rojen 1977 v Budimpe\u0161ti) se je leta 1989 preselil v Pariz, kjer je pre\u017eivel najstni\u0161ka leta. Najprej je \u0161tudiral zgodovino in mednarodne odnose, nato pa scenaristiko na Sorboni in kasneje \u0161e re\u017eijo v New Yorku. Vmes se je za nekaj \u010dasa vrnil v Budimpe\u0161to in delal kot asistent re\u017eije B\u00e9le Tarra pri snemanju segmenta za omnibus Vizije Evrope<\/strong> (Visions of Europe, 2004), kasneje pa \u0161e pri celove\u010dercu Mo\u017e iz Londona<\/strong> <\/em>(A londoni f\u00e9rfi, 2007). V tem \u010dasu je v knjigarni naletel na knjigo o sonderkommandih<\/em>, na podlagi katere je za\u010del na\u010drtovati svoj celove\u010derni prvenec Savlov sin<\/strong>. Na snemanje se je pripravljal kar pet let, pred celove\u010dercem pa je posnel \u0161e tri kratka dela; film T\u00fcrelem<\/strong> (2007) je bil uvr\u0161\u010den tudi v program bene\u0161kega festivala.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbL\u00e1szl\u00f3 Nemes je naredil nekaj povsem novega. Bil je dovolj pameten, da ni posku\u0161al upodobiti holokavsta. Zavedal se je, da tega ne zmore in da to tudi ni potrebno. To ni film o holokavstu, pa\u010d pa o tem, kak\u0161no je bilo \u017eivljenje sonderkommanda. \/\u2026\/ S svojo izjavo, da je shoah nemogo\u010de upodobiti, sem vedno hotel povedati, da je prikazati smrt v plinskih celicah nekaj nezamisljivega. A Nemes tega tudi ne po\u010dne. \/ … \/ Savlov sin<\/strong> je anti-Schindlerjev seznam<\/strong>. Ne prikazuje smrti, pa\u010d pa \u017eivljenja tistih, ki so bili prisiljeni svoje ljudi voditi v smrt. \/ … \/ [L\u00e1szl\u00f3 Nemes] je posnel film, o katerem ne morem re\u010di ni\u010d slabega. Savlov sin<\/strong> si zaslu\u017ei vse nagrade.\u00ab
– Claude Lanzmann<\/p>\n

\u00bb\/…\/ spektakularni prvenec L\u00e1szla Nemesa, ki nam dolgo holokavstno no\u010d, v kateri je umrla Evropa, ka\u017ee v dolgem, neskon\u010dnem velikem planu \u2013 da bi ja videli. In uvideli.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbSavlov sin<\/strong> pogumno izziva debato o tem, kako (in ali sploh smemo) prikazati nacisti\u010dna tabori\u0161\u010da smrti, ki sega vsaj v \u010das filma Shoah<\/strong> (1985) Clauda Lanzmanna, zaradi \u010desar bo najverjetneje izzval tako ob\u010dudovanje kot ogor\u010denje: sta njegova brezkompromisna zadr\u017eanost in formalna strogost korektiv senzacionalizma in sentimentalnosti, katerima je naklonjen Hollywood, ali zgolj zamenjava ene vrste eksploatacije za drugo? Nemesu \/\u2026\/ je treba priznati, da njegov presunljiv in hipnoti\u010den, a hkrati sila zadr\u017ean film o\u010ditno prenese, celo pozdravlja, dobr\u0161no mero moralne dvoumnosti. \/…\/ To je izvrstna vizualna reprezentacija du\u0161evnega stanja, ki je \u017ee davno tega vsrkalo nezamisljivo. Izku\u0161nja ob gledanju Savlovega sina<\/strong> tako ni dosti druga\u010dna, kot \u010de bi se z bratoma Dardenne prebijali skozi najgloblje kroge Dantejevega pekla.\u00ab
– Justin Chang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbNemesova zmo\u017enost, da v zgodbo o boju za pre\u017eivetje v koncentracijskem tabori\u0161\u010du \u2013 ki se je danes \u017eal dr\u017ei \u017ee ne\u0161teto sentimentalnih kli\u0161ejev \u2013 vbrizga sve\u017eo filmsko energijo, je \u0161e toliko bolj ob\u010dudovanja vredna, ker gre za avtorjev celove\u010derni prvenec. Pri tem podvigu mu pomaga mojstrska 35-milimetrska fotografija M\u00e1ty\u00e1sa Erd\u00e9lyja, ki dogajanje zajezi v utesnjen akademski format, s \u010dimer vzbuja ob\u010dutek ujetosti v peklensko podzemlje, a ni pri tem niti za trenutek ogro\u017eena verodostojnost filma. \/…\/ Savlov sin<\/strong> je obenem tako srhljiv, da ga je te\u017eko gledati, in preve\u010d napet, da bi se lahko obrnili stran.\u00ab
– Eric Kohn, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbNemes naredi vse \u2013 do te mere, da posname velikanske, epske prizore mno\u017eic, vozil, kostumov, krematorijev, se\u017eigov in vseh vrst podlosti, ki se vr\u0161ijo izklju\u010dno ob robu kadra \u2013, da bi se izognil tistemu, kar bi lahko imenovali ‘pornografija holokavsta’ \u2013 filmom, ki i\u0161\u010dejo uteho v ikonografiji \u017ertvovanja in antiglamurju turisti\u010dnih sprehodov po koncentracijskih tabori\u0161\u010dih.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbVizualni pristop tesnega sledenja glavnemu igralcu R\u00f6hrigu manj dolguje Tarru kot bratoma Dardenne, zapletena koreografija kamere in statistov pa nas spomni na temeljno delo Mikl\u00f3sa Jancsa Ljudje brez upanja<\/strong>. Toku dogodkov je pogosto te\u017eko slediti, a film najde hipnoti\u010dno sredi\u0161\u010de v R\u00f6hrigovi igralski interpretaciji, ki zdru\u017euje mu\u010dno brezizraznost in prvinsko intenzivnost ter brez dvoma onemogo\u010di poistovetenje, ki v tovrstnih dramah gledalca vse prepogosto odre\u0161i s plehko katarzo.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbSavlov sin<\/strong> je eden najbolj osupljivih prvencev zadnjega desetletja \/…\/. Je grozljivka in hkrati resen premislek o mo\u017enostih reprezentacije radikalnega zla, film, ki v spomin prikli\u010de tako podobe filmov B\u00e9le Tarra kot tudi dolo\u010dene \u017eanrske produkcije. Predvsem pa gre za delo, ki s specifi\u010dnim pristopom k oblikovanju filmske podobe dose\u017ee tako intenzivno silovitost, da je ogled tega filma \u017ee prav fizi\u010dno-duhovna izku\u0161nja. Izjemno in hkrati srhljivo.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbNemes Savlovo zgodbo oklesti, vizualne informacije odmeri skopo in tako prisili gledalca, da za dopisovanje vsebine uporabi svoje poznavanje zgodovine in domi\u0161ljijo. Ta pripovedni pristop v veliki meri dolo\u010da in oblikuje kamera M\u00e1ty\u00e1sa Erd\u00e9lyja, ki razen Savla skoraj nikogar in ni\u010desar ne poka\u017ee v izostrenem fokusu, prav tako pomembno vlogo pa ima tudi zvok, ki daje slutiti, kaj se dogaja zunaj kadra, ter na tak na\u010din soustvarja ob\u010dutek zaprtosti, klavstrofobije in nemo\u017enosti pobega.\u00ab
– \u0160pela Standeker, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je malodane preve\u010d dovr\u0161en v svoji brutalnosti. Pri svojem videnju vztraja do bridkega konca in se pri tem ogiba \u010dustvom, razmislekom ali intelektualizacijam, kot da bi mu grozilo, da bo zaradi tak\u0161nih spodrsljajev pristal pred strelskim vodom. Toda prav to so tiste raz\u010dlove\u010dujo\u010de razmere, s katerimi se soo\u010da Savel, in odlo\u010ditev, da jim bo film zvesto sledil, je pogumno dejanje.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbNemes od teh grozot ne odvra\u010da pogleda, obenem pa ne pusti, da bi se sprevod groze spremenil v voajersko jedro njegove pripovedi: vse, kar ni Savlov iz\u017eeti obraz, ostaja zamegljeno in v obrobju kadra, kot nekak\u0161na boschevsko detajlirana kulisa pekla \u2013 ali pa kot mora, ki zaradi svoje neopisljive grozote ohranja kakovost sanjskega sveta. Taka intimna, klavstrofobi\u010dna kompozicija, ki jo \u0161e dodatno pod\u010drtajo dolgi, neprekinjeni kadri, nepremostljivi prepad med gledalcem in gledanim skr\u010di na nelagodni minimum \/…\/.\u00ab
– Ana Jurc,\u00a0MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbPo vseh merilih izjemen film; ker je prvenec, pa to velja \u0161e toliko bolj. Film ima podobno mo\u010d kot Pojdi in poglej<\/strong> Elema Klimova, ki je zagotovo navdihnil njegovo zadnjo sekvenco \/…\/.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ prejemnik velike nagrade \u017eirije na festivalu v Cannesu ter najresnej\u0161i kandidat za vodomca in tujejezi\u010dnega oskarja je film, ki ga boste te\u017eko gledali, a ga morate videti. Dejstvo, da gre za celove\u010derni prvenec \u0161e ne 40-letnega mad\u017earskega re\u017eiserja L\u00e1szla Nemesa, pa dela ta pomemben kinematografski dose\u017eek, ki nas popelje na prizori\u0161\u010de najhuj\u0161ega zlo\u010dina v \u010dlove\u0161ki zgodovini, samo \u0161e bolj osupljiv.\u00ab
– Klemen \u010cerne, Planet Siol<\/em><\/p>\n

\u00bbClose-up<\/em> tega, \u010desar ne vidimo, je srhljivej\u0161i od vseh slik, ki bi jih lahko videli. Savlovo “delo” je srhljivo, ker je banalno – rutinsko, hladno, tovarni\u0161ko, industrijsko, raz\u010dlove\u010deno. Holokavst je v Savlovem sinu<\/strong> to, kar je tudi bil: “triumf” kapitalisti\u010dne u\u010dinkovitosti, sistem, ki je “normaliziral” po\u0161astnost, teko\u010di trak, na katerem je bilo pre\u017eivetje enako smrti, kontrazgodovinski stroj, v katerem so o\u010detje se\u017eigali sinove, nekaj, kar ni bilo “ustvarjeno” za gledanje, in nekaj, kar preprosto ni za sodobne pornospektakelske o\u010di.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbSkrajno raz\u010dlove\u010denje, mra\u010dno psihosocialne razmere internirancev in iskanje odre\u0161itve L\u00e1szl\u00f3 Nemes ori\u0161e izjemno pretanjeno ter s formalno uporabo filmskega jezika, kakr\u0161ne v pripovednem filmu nismo vajeni. \/\u2026\/ Film se namre\u010d v iskanju kar se da pristne interpretacije na\u010drtno izogiba vsakr\u0161ni solzavi melodramati\u010dnosti in za razliko od \u0161tevilnih sorodnih filmov uspe o\u0161vrkniti najkompleksnej\u0161e sfere izmuzljive realnosti holokavstva, ki v dolo\u010denih okvirjih vse do danes ostaja nezamisljiva. \/\u2026\/ Savlov sin<\/strong> je tako opomnik k pomembnosti zgodovinskega spomina na blaznosti v \u010dasu velikih dru\u017ebenih premikov, populisti\u010dnih politik, rasto\u010dih nestrpnosti in vse manj\u0161e empatije. In nenazadnje je Savlov sin<\/strong> vnovi\u010den dokaz o neslutenih in silovitih razse\u017enostih filmske umetnosti.\u00ab
– Matev\u017e Jerman, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Odkritje canskega festivala, za mnoge “film leta”, je pretresljiva pripoved o \u010dloveku, ki i\u0161\u010de \u010dlove\u010dnost v okoli\u0161\u010dinah, kjer je ni. Velika nagrada \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8831,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8830"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8831"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8830"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}