{"id":8826,"date":"2020-01-03T13:13:02","date_gmt":"2020-01-03T12:13:02","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/taksi\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:20","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:20","slug":"taksi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/taksi\/","title":{"rendered":"Taksi"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Taksi vozi po \u017eivahnih teheranskih ulicah. Za volanom je re\u017eiser filma osebno, v njegov avto pa vstopa mesto v vsej svoji raznolikosti: mo\u0161ki in \u017eenska se pri\u010dkata, ali je obe\u0161enje primerna kazen za tati\u010de avtomobilskih gum, prodajalec piratskih devedejev v dru\u017ebi slavnega taksista zavoha enkratno poslovno prilo\u017enost, po\u0161kodovani pe\u0161ec v smrtnem strahu zdrdra svojo oporoko v kamero prenosnega telefona, dve nervozni \u017eeni\u010dki z ribo v skledi be\u017eita pred gro\u017enjo prekletstva, Panahijeva ne\u010dakinja pa na lastni ko\u017ei ugotovi, da je resni\u010dnost sila muhasta re\u010d, ki v\u010dasih ne uboga niti re\u017eiserja.<\/p>\n

Kljub prepovedi iranskih oblasti Jafar Panahi ponovno poprime za kamero, tokrat pritrjeno na armaturno plo\u0161\u010do taksija, in skozi duhovito, provokativno, psevdodokumentarno vo\u017enjo po ulicah Teherana sestavi mozaik sodobne iranske dru\u017ebe. Berlinski zlati medved.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSem filmski ustvarjalec. Ni\u010desar drugega ne znam kot snemati filme. Kinematografija je moj izraz in smisel mojega \u017eivljenja. Ni\u010d mi ne more prepre\u010diti ustvarjanja filmov. Ko sem potisnjen v kot, se pove\u017eem s svojo najglobljo notranjostjo. V tem najintimnej\u0161em svetu, kljub vsem omejitvam, nuja po ustvarjanju postane celo bolj gore\u010da. V ospredje postavim idejo Filma kot Umetnosti. Zato moram \u0161e naprej snemati filme pod vsakr\u0161nimi pogoji, da umetnosti izka\u017eem spo\u0161tovanje in se po\u010dutim \u017eivega.\u00ab
– Jafar Panahi<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Jafar Panahi (rojen leta 1960 v kraju Mianeh) je iranski re\u017eiser in scenarist ter ena osrednjih figur iranskega novega vala. Na univerzi v Teheranu je \u0161tudiral filmsko in televizijsko re\u017eijo. Po zaklju\u010denem \u0161tudiju je asistiral Abbasu Kiarostamiju pri filmu Pod oljkami <\/strong>(Zire darakhatan zeyton, 1994<\/strong>). \u010ceprav gre za enega najbolj cenjenih iranskih re\u017eiserjev in dobitnika \u0161tevilnih lovorik z najpomembnej\u0161ih filmskih festivalov, je prikazovanje avtorjevih filmov v Iranu prepovedano. Izjema je celove\u010derni film Beli balon<\/strong> (Badkonake sefid, 1995), posnet po scenariju Abbasa Kiarostamija, ki je Panahiju prinesel zlato kamero za najbolj\u0161i prvenec v Cannesu. Z Zrcalom <\/strong>(Ayneh) je leta 1997 med drugim zmagal na festivalu v Locarnu, s Krogom<\/strong> (Dayereh) leta 2000 v Benetkah, za film Talaye sorkh<\/strong> je leta 2003 prejel nagrado \u017eirije v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu, za film Ofsajd<\/strong> (Offside), komi\u010dno satiro o dekletih, ki se posku\u0161ajo kljub strogi prepovedi pretihotapiti na nogometno tekmo, je leta 2006 v Berlinu prejel veliko nagrado \u017eirije, z nagrado Amnesty International pa je bil nagrajen tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu. Marca 2010 so re\u017eiserja aretirali in zaradi ‘propagande proti islamski republiki’ pozneje obsodili na \u0161est let zapora ter dvajsetletno prepoved snemanja filmov in izhoda iz dr\u017eave. Kljub temu Panahi vedno znova najde pot tako do filma kot tudi do njegove predstavitve v svetu. Njegov dokumentarec z naslovom To ni film<\/strong> (In film nist, 2011), v katerem Panahi v \u010dasu hi\u0161nega pripora zvito obide prepovedi sodi\u0161\u010da, je bil iz Irana na filmski festival v Cannesu pretihotapljen na USB klju\u010du, skritem v pecivu. Tudi Panahijev naslednji skrivaj posneti film Zagrnjena zavesa<\/strong> (Pard\u00e9, 2013) je kljub prepovedi ob\u0161el festivale in na Berlinalu prejel srebrnega medveda za najbolj\u0161i scenarij. Prav tam je bil leta 2015 z zlatim medvedom nagrajen film Taksi<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTaksi<\/strong> govori o ne\u010dem, kar dale\u010d presega Panahijeve osebne okoli\u0161\u010dine \u2013 bolj kot to ga zaposluje dilema, kako \u0161e naprej pripovedovati tehtne zgodbe v de\u017eeli, ki tako zelo omejuje umetnikovo ali umetni\u010dino zmo\u017enost izra\u017eanja. Kon\u010dni izdelek je film tihega, a globokega ogor\u010denja, ki se navzven smeje, navznoter pa rjove od besa.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav njegova kamera ostaja skrita \/…\/, nam Panahi ka\u017ee svet, v katerem ljudje nenehno snemajo. \/…\/ Medtem ko metafilmski postopki v zahodnem filmu pogosto delujejo kot nevroti\u010den tik, je snemanje vsakdana tu prikazano kot sila pomembno dejanje, saj bele\u017ei dragocene sledove skritih resnic v dru\u017ebi, ki ustvarjanje podob zatira na dr\u017eavni ravni.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbZatiranje je spremenilo Panahijevo umetnost. Pod te\u017eo okoli\u0161\u010din se je iz klasicista prelevil v modernista in ob tem preoblikoval temeljne principe svoje izvirne estetike. V film postavi svoj obraz, svoje telo, svoj glas, svoje lastno \u017eivljenje, da bi se s tem eksistencialnim dejanjem zoperstavil izbrisu s strani re\u017eima. \/…\/ Panahi je preudaren re\u017eiser, ki slika pretiravanja in absurdnosti re\u017eima in \u010duda\u0161ko vedenje, ki izhaja iz bedastih, nerazumnih pravil in zakonov.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbVsi prizori, ki o\u010ditno evocirajo Kiarostamijevo bravuro Deset<\/strong>, izpadejo dokumentarno, spontano, toda nobenega dvoma ni, da je film detajlno spisan ter insceniran. V tem je od nekdaj le\u017eala kreativna mo\u010d iranske kinematografije kot tudi v igrivi, nevsiljivi demonstraciji ogor\u010denja nad represijo tamkaj\u0161njega re\u017eima.\u00ab
– Simon Popek, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbMorda se zdi ob\u017ealovanja vredno, da se je bil re\u017eiser tako kipe\u010dih, razse\u017enih del, kot sta Krog<\/strong> in Ofsajd<\/strong>, primoran omejiti na notranjost svojega avtomobila, a Taksi<\/strong> ima sijajne predhodnike v filmih, kot sta Deset<\/strong> Panahijevega mentorja Abbasa Kiarostamija in No\u010d na zemlji<\/strong> Jima Jarmuscha. In ker neustra\u0161ni Panahi sedi za volanom tako v vlogi taksista za\u010detnika kot v vlogi re\u017eiserskega veterana, je povsem jasno, da bodo prostorske omejitve porodile mnoge prilo\u017enosti za inovacije na ravni filmske forme.\u00ab
– James Quandt, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki je do gledalcev precej prijaznej\u0161i kot Panahijeva prej\u0161nja podtalna celove\u010derca To ni film<\/strong> in Zagrnjena zavesa<\/strong>, sledi tradiciji pripovedi na kolesih, kakr\u0161ne sta proslavila iranska re\u017eiserja Abbas Kiarostami in Rakhshan Bani-E\u2019temad. Vozilo Panahiju pomaga ube\u017eati lovkam dr\u017eave in re\u017eiser se pod krinko taksista prelevi v pobalinskega slehernika, ki s pomo\u010djo raznolikega nabora potnikov duhovito okrca dvoli\u010dnost oblasti.\u00ab
– Richard Porton, Cineaste<\/em><\/p>\n

\u00bbKo v avto prisede Panahijeva mala, bistra ne\u010dakinja s svojo lastno kamero v roki, se\u017ee tisto, kar se je sprva zdelo kot blag poklon Kiarostamijevemu filmu Deset<\/strong>, skoraj na raven metaparodije. Toda spretno posejane drobtinice woodyallenovske \u0161torastosti in \u0161egavosti proti koncu filma ne pu\u0161\u010dajo dvoma, da gre za tipi\u010den Panahijev film.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbKot najsijajnej\u0161i iranski filmi devetdesetih, opojne, a vedno dostopne me\u0161anice neorealizma in dobrohotnih godardovskih metafilmskih raziskovanj, tudi Taksi<\/strong> zasli\u0161uje samega sebe \u2013 kot film, kot dokument, spri\u010do Panahijeve trenutne politi\u010dne situacije pa tudi kot izraz umetni\u0161ke svobode. Panahi je v popolnosti uresni\u010dil idejo, da omejitve blagodejno vplivajo na ustvarjanje.\u00ab
– Michael Koresky, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbTisto, kar nastane, ni dokumentarec, ampak vaja iz temeljnih principov in metod Panahijeve re\u017eije pred in po njegovi aretaciji leta 2010. Pred nami se zvrstijo prizori, ki se dotikajo tako njegovih prej\u0161njih filmov kot tudi te\u017eav, s katerimi se je primoran spopasti vsak re\u017eiser, ki \u017eeli prikazati iransko ‘resni\u010dnost’.\u00ab
– Richard Combs, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ film je poln slikovitih primerov vloge videa v posredovanju na\u0161ih \u017eivljenj in dru\u017ebenih interakcij. Tu so na iPadu predvajani posnetek ropa, ki ga je zabele\u017eila nadzorna kamera, HD posnetek poroke in za polno naro\u010dje piratskih devedejev. Vsi se tako ali druga\u010de navezujejo na lastnosti podob, ki dolo\u010dajo na\u0161 pogled na to, kaj je uradno, avtenti\u010dno in zakonito, v nasprotju s tistim, kar je prepovedano, nepristno ali nezakonito. Ta vpra\u0161anja zagotovo mo\u010dno obremenjujejo re\u017eiserja, za katerega je snemanje filmov v njegovi lastni de\u017eeli postalo zlo\u010din, a zadevajo tudi nas in na\u0161 odnos do podob, ki jih imamo za samoumevne, ter do vloge teh podob pri dolo\u010danju, kaj je za nas resni\u010dno, sprejemljivo in vredno. \u017de samo zaradi teh razlogov je Taksi eden klju\u010dnih filmov leta, \u010de ne \u017ee kar desetletja. Dejstvo, da gre tudi za globoko vznemirljivo, zabavno in domiselno delo, pa ga povzdigne v dru\u017ebo najve\u010djih filmov vseh \u010dasov.\u00ab
– Kevin B. Lee, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu se skozi v\u010dasih prosta\u0161ko odkrite izjave naklju\u010dnih in manj naklju\u010dnih potnikov in potnic izkristalizira oster komentar na realnost dana\u0161njega Irana: tihe in vljudne \u017eenske, ki jih, \u010detudi imajo prav, uti\u0161ajo glasnej\u0161i in bolj bahavi mo\u0161ki; zahteve po krutih kaznih za kriminalna dejanja, storjena iz nuje; predvsem pa stroga, nepopustljiva cenzura umetni\u0161kega in intelektualnega izra\u017eanja, ki jo \u010dutijo \u017ee najmlaj\u0161i. \/…\/ Kot celota je Taksi<\/strong> duhovita, hkrati pa predvsem globoko premi\u0161ljena refleksija o lo\u010dnici med resni\u010dnostjo in fikcijo.\u00ab
– Tina Poglajen, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbPanahi nagovarja tiste, ki odra\u0161\u010dajo v \u010dasu, ko je dostop do digitalnih kamer tako enostaven, da je zanje \u0161e posebej pomembno pogledati preko ideolo\u0161kih zidov, znotraj katerih so primorani bivati, in dojeti, da sta svoboda vesti in svoboda distribucije med seboj nelo\u010dljivo povezani.\u00ab
– Trevor Johnston, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbNa za\u010detku se vam utegne zdeti, da gledate dokumentarec, a kmalu postane jasno, da so liki tu zato, da bi nam pokazali, kako posku\u0161ajo vsakdanji Iranci obiti strogo za\u010drtane okvire zakonitega in primernega. \/…\/ Medtem se kot komi\u010dni lajtmotiv filma neprestano vra\u010da \u0161tos, da je Panahi porazen \u0161ofer, ki ne ve, kam vozi, in svoje potnike potrebuje zato, da mu poka\u017eejo pot.\u00ab
– Bilge Ebiri, Vulture<\/em><\/p>\n

\u00bbTaksi<\/strong> \/…\/ navije meta princip filma To ni film<\/strong> do konca in \u0161e \u010dez, hkrati pa je prav toliko lahkoten in sme\u0161en, kot je bila Zagrnjena zavesa<\/strong> tema\u010dna in skrivnostna.\u00ab
– David Hudson, Fandor<\/em><\/p>\n

\u00bbDale\u010d od tega, da bi te\u017eka preizku\u0161nja Panahija zlomila. Zdaj snema najmo\u010dnej\u0161e filme svoje kariere in Taksi<\/strong> je morda najbolj\u0161i med njimi.\u00ab
– Jake Cole, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbTaksi<\/strong> ni le himna mo\u010di filma, temve\u010d tudi demonstracija mo\u010di filma – pa \u010detudi posneta v taksiju, s kamero, pripeto na armaturni plo\u0161\u010di. To je vse. Za film potrebuje\u0161 izredno malo. Le avto in kamero. Kar ve vsak fen road moviejev. Avto + kamera = svoboda. To je vedel Arthur Penn, ko je snemal film Bonnie in Clyde<\/strong>. To je vedel Monte Hellman, ko je snemal Peklenski asfalt<\/strong>. To je vedel Martin Scorsese, ko je snemal Taksista<\/strong>. In to je vedel Abbas Kiarostami, ko je snemal film 10<\/strong>.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPanahijev Taksi<\/strong> je film kot politi\u010dno dejanje, toda ne na kak\u0161en transparenten ali manifesten na\u010din. Ta film je imanentno politi\u010dno dejanje, najprej \u017ee zato, ker je posnet na ilegalen na\u010din, in potem zato, ker se dotika samih to\u010dk represivnosti v iranski dru\u017ebi. Pri \u010demer to po\u010dne nekako “mimogrede”, med vo\u017enjo po Teheranu, in obenem samonana\u0161alno na filmsko-politi\u010dno dejanje. V\u010dasih so nekatere stvari videti sme\u0161ne samo ali prav zato, ker so tako resni\u010dne.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbPisana dru\u0161\u010dina, vendar v resnici skrbno izbrana in pod\u010drtati je treba, da Taksi<\/strong> niso naklju\u010dno posnete zgodbe, ampak gre za skrbno kadriran film, ki se izrazito ukvarja z enim vpra\u0161anjem. Namre\u010d, s pravico, pravi\u010dnostjo in na drugi strani z zlo\u010dinom. \/\u2026\/ Odlika Taksija<\/strong> je gotovo netedencioznost in zmo\u017enost pokazati, da stroga pravi\u010dnostna stali\u0161\u010da na papirju lahko vzdr\u017eijo, okoli\u0161\u010dine posameznikov pa so nekaj drugega. Ali druga\u010de! Idealizem in realizem sta na nasprotnih bregovih, je pa ob\u010dasno med njima mogo\u010de zgraditi most. \/\u2026\/ Na trenutke je tako na videz lahkotni in zabavni Taksi<\/strong> filozofski, ker da \u010dloveku misliti, pa tudi preprosto ganljiv.\u00ab
– Miha Zor, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kljub prepovedi iranskih oblasti Jafar Panahi ponovno poprime za kamero, tokrat pritrjeno na armaturno plo\u0161\u010do taksija, in skozi duhovito, provokativno, psevdodokumentarno vo\u017enjo po ulicah Teherana sestavi mozaik sodobne iranske dru\u017ebe. Berlinski zlati medved.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8827,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8826"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8827"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8826"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}