{"id":8816,"date":"2020-01-03T13:13:01","date_gmt":"2020-01-03T12:13:01","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/psi-brezcasja\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:20","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:20","slug":"psi-brezcasja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/psi-brezcasja\/","title":{"rendered":"Psi brez\u010dasja"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbNenasitni smo. Vsi, brez izjeme. Slab zadah vesolja, to smo mi. Najslab\u0161a \u0161ala najve\u010djega uma \u2026 Smo samo psi brez\u010dasja, ki smo ga podedovali.\u00ab<\/em><\/p>\n

Rok Osterberg se po \u0161tirih letih vrne v rodno mesto, da bi raziskal umor svojega brata Maksa. Medtem ko se znova pogreza v svet, ki ga je neko\u010d \u017ee pustil za sabo, postaja vse bolj jasno, da se je zna\u0161el sredi umazane igre mo\u010di med vplivno dru\u017eino mestnega politika, lokalno mafijsko zdru\u017ebo in nemo\u010dno policijo. Morda pa mu lahko pomaga skrivnostni Robert Polak, japijevski policist, ki po malem \u0161kili v karte vseh glavnih igralcev tega prekletega mesta.<\/p>\n

Slovenski film noir, posnet v neodvisni produkciji, se za\u017ere globoko v drobovje lakomne, skorumpirane sodobne dru\u017ebe. Nagrada FIPRESCI na festivalu v Portoro\u017eu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPovezanost razli\u010dnih struktur mo\u010di, naravno ravnovesje, ki se ustvari, la\u017ei, ki prikrivajo kolesje \u2013 to je zgodba, ki se pi\u0161e vsak dan, v vsakem mestu tega sveta. Realno gledano film govori resnico o delovanju dru\u017ebe. Ne glede na lokacijo in \u010das je naravno ravnovesje, ki se ustvari, vsepovsod osnovano na istem na\u010delu. Zato je ta film brez\u010dasen. \/…\/ Mislim, da se v resnici sploh ne zavedamo, v kak\u0161ni dru\u017ebi \u017eivimo. Veliko la\u017eje je \u017eiveti v la\u017ei. Tudi v ozadju slovenske dru\u017ebe obstajajo strukture, ki povezujejo najelitnej\u0161e ve\u010derje, di\u0161e\u010de po ne vem \u010dem, s podzemnimi in kriminalnimi klubi. Mi se potem ob kavicah na sobotnih tr\u017enicah sicer razburjamo in priznavamo, da se to dogaja, dejansko pa smo povsem zadovoljni, da \u017eivimo svoja mala zabubljena \u017eivljenja, v katerih se nas ni\u010d pravzaprav ne ti\u010de zares. Tudi protagonist Rok ni dale\u010d od tega, le da se mora, \u010de \u017eeli razkriti morilca svojega brata, tudi sam malo povaljati po tem gnoju. \/…\/ Blizu mi je klasi\u010dni film noir, zlasti na ravni zgodbe, ki zahteva stalno gledal\u010devo pozornost, druga\u010de se lahko zelo hitro izgubi. \/…\/ Z Zoranom sva se hitro poenotila, da bova naredila film brez streljanja in ubijanja, brez nekih akcijsko-trilerskih prizorov. Tega nisva potrebovala. Film se odvija v interakciji med liki. Po ve\u010dini se dogaja v interjerjih z bli\u017ejimi posnetki obrazov. Vsa akcija poteka med njimi, vse bitke so bitke v komunikaciji, bitke v tem, kdo bo pametnej\u0161i, kar je v nekem mo\u0161kem svetu stalnica. \/…\/ Protagonist je neke vrste pasivni mo\u017e akcije, kar pa ne pomeni, da se boji pokazati ‘cojonas’.\u00ab
– Matej Nahtigal<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film je nastal po predlogi istoimenskega knji\u017enega prvenca Zorana Ben\u010di\u010da, pevca velenjske skupine Res Nullius, za katero je Matej Nahtigal v preteklosti re\u017eiral dva videospota. Nahtigal in Ben\u010di\u010d sta skupaj spisala scenarij, ki je zgodbo ob pomo\u010di \u0161tevilnih mladih entuziastov prenesel v gibljive slike. Stilsko si je ekipa film zamislila kot me\u0161anico filma noir, sodobnih azijskih trilerjev in televizijskih serij, kot je Skrivna naveza<\/strong> (The Wire<\/strong>).<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Matej Nahtigal je v Ljubljani diplomiral iz grafi\u010dne in medijske tehnike ter nekaj \u010dasa delal kot oblikovalec in medijski strateg pri razli\u010dnih komercialnih projektih. Kasneje je v Sarajevu \u0161tudiral fotografijo in med drugim zasnoval uspe\u0161no kickstarter kampanjo za lesene fotoaparate Elvisa Halilovi\u0107a. Po kon\u010danem magisteriju je delal kot fotoreporter za sarajevski tednik Dani<\/em>. Kot snemalec in monta\u017eer je v preteklosti \u017ee sodeloval pri nekaterih igranih filmih in dokumentarcih, v neodvisni produkciji posneti Psi brez\u010dasja<\/strong> pa so njegov celove\u010derni prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPsi brez\u010dasja<\/strong> so \/…\/, kot prvo, film, ki mu uspe \u0161e vedno relativno arhitekturno socialisti\u010dno industrijsko Velenje s kreativno uporabo kamere spremeniti v skorajda stripovsko dizajnirano brezimno, tema\u010dno, podganjo urbano d\u017eunglo. Temu ustrezno sledi tudi malce izumetni\u010dena ali, bolje, anahronisti\u010dna kostumografija, ki se prilega zadimljenim barom kriminalnega podzemlja z obveznimi malce na\u010detimi fatalkami vred. \/…\/ Psi brez\u010dasja<\/strong> so, skratka, filmnoirovska lokalka univerzalnih dimenzij, brezizhodne atmosfere, brezkompromisnih likov, staromodnega sloga, privla\u010dnega tempa in morda ne v vsem posre\u010dene igralske zasedbe, ki izpelje \u017eanr dosledno in presenetljivo suvereno.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbPsi brez\u010dasja<\/strong> so delo, ki iskrivo pose\u017ee v pripovedne konvencije \u017eanra in njegov imaginarij prilagodi realnemu dru\u017ebenemu okolju ter nam ne nazadnje poka\u017ee, da je tudi zunaj ute\u010denih institucionalnih okvirjev mo\u010d obdr\u017eati visoke profesionalne standarde.\u00ab
– utemeljitev nagrade Dru\u0161tva slovenskih filmskih kritikov in publicistov FIPRESCI na Festivalu slovenskega filma v Portoro\u017eu<\/p>\n

\u00bbPse brez\u010dasja<\/strong> \/…\/ so posneli v Velenju, toda po zaslugi kadriranja in filmnoirovskega chiaro-scura se to nikjer ne pozna ali, druga\u010de: mestne ulice in stavbe, \u0161e posebej pa interjerji so popolnoma denaturalizirani ali transformirani v univerzum filmske topografije in ikonografije, kjer bi namesto v sloven\u0161\u010dini lahko govorili tudi angle\u0161ko ali francosko. A je vseeno pomembno, da govorijo slovensko, saj ima jezik v tem primeru vlogo dvojnega dokaza: na eni strani tega, da za filmnoirovski svet, kjer vlada velika prepustnost ali tesna povezanost med kriminalom, policijo, biznisom in politiko, tudi sloven\u0161\u010dina ni ve\u010d noben ‘tuj’ jezik; in na drugi tega, da se je slovenski film, vsaj ta iz Velenja, vendarle nau\u010dil govorice ‘univerzalne’ kriminalke.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbVsi liki imajo \u2013 o\u010ditno v \u010dast Kri\u017eajevi Zaroti<\/strong> (1964), posneti v Velenju \u2013 tuja imena (Osterberg, Kramer, Spaski, Django, \u0160tajner, Holz, Bach ipd.), kar \u0161e dodatno poudari tujost kapitalisti\u010dne ekscesnosti, ki jo lahko ujame le briljantni tujec, film noir. Psi brez\u010dasja<\/strong> \/\u2026\/ so tako dobri, da si \u017eelite, da bi bili \u0161e bolj\u0161i.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPrek Osterbergovega brezplodnega iskanja sledi se v resnici razkrivajo mehanizmi moralno trhle dru\u017ebe, katere ravnovesje je odvisno od povezanosti struktur mo\u010di. Vsak, ki bi v to kolesje sku\u0161al podrezati, bo strt in eliminiran, vsako donkihotsko te\u017eenje k po\u0161tenosti pa je iluzorno in obsojeno na propad, kar odseva tudi kon\u010dna usoda na\u0161ega protagonista.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbCelove\u010derec Psi brez\u010dasja<\/strong> je nastal v neodvisni nizkoprora\u010dunski produkciji navdu\u0161encev iz Velenja in ga je po istoimenskem romanu rockerja Zorana Ben\u010di\u010da re\u017eiral Matej Nahtigal. V na\u0161 milje je delo vstopilo podobno kot njegov protagonist, kot \u010disti outsider, in s svojo sr\u010dnostjo, sve\u017eino in suverenostjo pometlo s konkurenco. Ne zgolj zato, ker je film pokazal, da forma \u017eanra najbolje definira trenutno stanje dru\u017ebe, ampak tudi zato, ker je z \u017eanrskim jezikom premagal vse obi\u010dajne slabosti slovenske kinematografije. \/\u2026\/ Le ukrivljeno ogledalo filma noir poka\u017ee ustrezno podobo dana\u0161nje Slovenije, in zato so Psi brez\u010dasja<\/strong> na\u0161 dale\u010d najbolj\u0161i film lanskega leta.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Slovenski film noir, posnet v neodvisni produkciji, se za\u017ere globoko v drobovje lakomne, skorumpirane sodobne dru\u017ebe. Nagrada FIPRESCI na festivalu v Portoro\u017eu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8817,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8816"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8817"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8816"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}