{"id":8814,"date":"2026-05-07T08:31:56","date_gmt":"2026-05-07T06:31:56","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/z-dvignjeno-glavo\/"},"modified":"2026-05-07T08:32:11","modified_gmt":"2026-05-07T06:32:11","slug":"z-dvignjeno-glavo","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/z-dvignjeno-glavo\/","title":{"rendered":"Z dvignjeno glavo"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Malony, ki ga je pri \u0161estih letih zapustila mama, kot najstnik postane redni obiskovalec sodi\u0161\u010da za mladoletne. Okoli njega po\u010dasi raste nadomestna dru\u017eina: sodnica Florence, ki se bli\u017ea upokojitvi, ter vzgojitelj Yann, ki je imel tudi sam te\u017eko otro\u0161tvo. Oba mu z veliko mero predanosti, potrpljenja in ljubezni pomagata najti pravo pot.<\/p>\n

Re\u017eiserka Emmanuelle Bercot je po Bettie gre <\/strong>ponovno zdru\u017eila mo\u010di s Catherine Deneuve in posnela ganljivo dramo, ki zagovarja misel, da dru\u017eba nima pravice obupati nad nobenim izmed svojih mladostnikov \u2013 zlasti ne nad tistimi najbolj nasilnimi in “brezupnimi”. Otvoritveni film lanskega Cannesa.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Re\u017eiserka je znana po tem, da rada sodeluje z natur\u0161\u010diki. Rod Paradot, ki igra mladega prestopnika, je pred snemanjem filma obiskoval poklicno \u0161olo, kjer se je uril za mizarja. Prav tako ve\u010dina mladinskih svetovalcev v filmu opravlja ta poklic tudi v resni\u010dnem \u017eivljenju.<\/p>\n

Tako re\u017eiserka kot scenaristka sta med snovanjem filma opravljali pripravni\u0161tvo na sodi\u0161\u010du za mladostnike v Parizu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb’Vsi otroci imajo pravico do izobrazbe. Zagotoviti jo mora dru\u017eina, sicer je odgovornost dru\u017ebe, da pomaga.’ Ta stavek, ki sem ga prebrala v knjigi nekega sodnika, zelo natan\u010dno pojasni, o \u010dem film pravzaprav govori. \/…\/ Kako bomo re\u0161ili dru\u017ebo, \u010de ne z izobra\u017eevanjem, in sicer v \u0161ir\u0161em smislu besede? Pravno varstvo mladoletnikov temelji na ideji, da ni za otroka ni\u010d zapisano v kamen in da je pot navzdol s pomo\u010djo vzgojnih in podpornih programov mogo\u010de zaustaviti. Kako pri tem ne obupati, saj se rezultati poka\u017eejo po\u010dasi \u2013 \u010de sploh se? Prav to je tema mojega filma. \/…\/ Imam strica, ki je vzgojitelj, in kot otrok sem ga neko poletje obiskala v Bretanji, kjer je vodil tabor za mlade prestopnike. \/…\/ Na deklico iz premo\u017ene in skrbne dru\u017eine, kakr\u0161na sem bila, je vedenje najstnikov, ki niso imeli tak\u0161ne sre\u010de kot jaz, naredilo mo\u010dan vtis: o\u010darala sta me njihova predrznost, upor proti avtoriteti in dru\u017ebenim pravilom. Hkrati pa sem ob\u010dudovala trud svojega strica in ostalih vzgojiteljev, da bi jih spravili ‘na pravo pot’ ter jih nau\u010dili ljubezni in spo\u0161tovanja \u2013 do drugih, predvsem pa do samih sebe. Spomin na to poletje je ostal \u017eiv vse do najstni\u0161kih let, ko sem za\u010dela razmi\u0161ljati, da bi postala sodnica za mladoletnike, kasneje pa me je navdahnil, da sem posnela film. \/…\/ \u017de od za\u010detka sem imela v mislih Catherine \u2026 ali pa G\u00e9rarda Depardieuja. In nikogar drugega! Kot da bi lik zahteval veliko avtoriteto iz sveta filma. Moj stric se je neko\u010d zbli\u017eal z mladim prestopnikom, za katerega je ve\u010d let skrbel kot svetovalec \u2013 skupaj s sodnico za mladoletne, ki je bila tik pred upokojitvijo. \/\u2026\/ Tudi najstnik se je na oba zelo navezal. Stric mi je povedal, da je nekega dne rekel sodnici: ‘Zanj si ti njegova mati, jaz pa njegov o\u010de,’ in ona je odgovorila, ‘ne, ti<\/em> si njegova mama, jaz<\/em> pa njegov o\u010de.’ V tistem trenutku sem se odlo\u010dila, da bo sodnik \u017eenskega spola in da mora vlogo odigrati Catherine. \/…\/ Mislim, da je v tej vlogi izjemna. Ima o\u010ditno naravno avtoriteto, hkrati pa je izjemno pozorna in za\u0161\u010ditni\u0161ka. Ima zelo mo\u010dno materinsko plat. To me\u0161anico sem iskala za sodnico in Catherine je popolnoma uspelo.\u00ab
– Emmanuelle Bercot<\/p>\n

portret<\/strong> avtorice<\/strong>
Emmanuelle Bercot (1967, Pariz) si je kot igralka ustvarila ime v filmih re\u017eiserjev, kakr\u0161ni so Claude Miller, Claude Lelouch in Bertrand Tavernier, od leta 2001 pa se vse bolj uveljavlja tudi kot filmska re\u017eiserka. Za kratkometra\u017eec Les vacances<\/strong> je prejela nagrado \u017eirije na festivalu v Cannesu, kjer je bil v sekciji Posebni pogled prikazan tudi njen celove\u010derni prvenec\u00a0Cl\u00e9ment<\/strong>. Film Z dvignjeno glavo<\/strong> je po Bettie gre<\/strong> drugi celove\u010derec, ki ga je posnela s Catherine Deneuve.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNemalokrat ganljiv film visokih moralnih na\u010del, ki nihilizem in depresivnost, pogosta spremljevalca socialnega realizma, zamenja s pozitivno vizijo o tem, kaj lahko dr\u017eava naredi, da bi pomagala, in \u010desa ne more. \/…\/ Z dvignjeno glavo<\/strong> je film o upanju. Vztraja pri nemoderni misli, da so tudi predstavniki avtoritete lahko pozitivni liki \/…\/. To je film, \/…\/ ki ga ni sram lastnega optimizma \/…\/.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbResen primerek socialnega realizma, ki se loteva enako resnega vpra\u0161anja: kako se lahko kot dru\u017eba na najbolj\u0161i na\u010din spoprimemo s skrajno odtujenimi in prestopni\u0161tvu zapisanimi mladostniki.\u00ab
– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbSporo\u010dilo filma se nazadnje izka\u017ee za bolj spodbudnega, kot bi pri\u010dakovali iz za\u010detnih prizorov. Bercotova preudarno poka\u017ee, da re\u0161itve ne prinesejo nujno niti sistem niti osebne vezi, pa\u010d pa neprecenljiva kombinacija obojega.\u00ab
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Emmanuelle Bercot je drama o odre\u0161itvi, ki se kon\u010da z optimisti\u010dno noto, \u010deprav nas pred tem popelje \u010dez precej te\u017eak teren \/\u2026\/. Filmu ne moremo o\u010ditati pomanjkanja energi\u010dnosti in resnosti. Gre za redek primer drame o te\u017eavnem najstniku, v kateri je sodni sistem prikazan kot popolnoma dobrohoten in kot vir pomo\u010di za ljudi v stiski. Surovi realizem \u0161e poudarijo mladi natur\u0161\u010diki v stranskih vlogah.\u00ab\u00a0\u00a0
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Emmanuelle Bercot z osredoto\u010denjem na to dru\u017ebeno vpra\u0161anje tvega, da bo obto\u017eena pretiranega poenostavljanja in melodramatiziranja. Kljub temu pa se z veliko mero spretnosti, preciznosti in energi\u010dnosti uspe\u0161no izogne vsem oviram, pri \u010demer ji pomagajo prvovrstni igralci; med njimi izstopa odkritje Rod Paradot, ki ga izvrstno dopolnjujeta predvsem Catherine Deneuve in Beno\u00eet Magimel. \/\u2026\/ Film uspe\u0161no izpolni svoje poslanstvo prikazati svet mladostni\u0161kega prestopni\u0161tva brez pretirane \u010drnogledosti ter sku\u0161a namesto tega najti upanje za prihodnost.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbVendar tretji celove\u010derec Emmanuelle Bercot \u0161e zdale\u010d ni hladna, brezosebna \u0161tudija sodnega sistema za mladostnike. Nasprotno. Bercot svojo pripoved o de\u010dku Malonyu, v njegovih najstni\u0161kih letih ga odigra osupljivi Rod Paradot, ki iz platna \u017eari s tako karizmo kakr\u0161ne \u017ee dolgo nismo videli, za\u010dne z razdalje, skoraj naturalisti\u010dno. \/\u2026\/ A film kmalu krene v povsem nasprotno smer, saj po kratkem pribli\u017eevanju dosledno vstopi v intimni, \u010dustveni svet svojih protagonistov; mladostnika Malonya, sodnice, ki je zadol\u017eena za njegov primer in dodeljenega skrbnika. Zaradi tega se\u00a0 film zdi malce preve\u010d skonstruiran, celo notranje razdvojen. A pri celove\u010dercu Z dvignjeno glavo gre vendarle za delo, ki je pomembno in relevantno. Zaradi dru\u017ebene tabuiziranosti problematike, o kateri se vse premalo govori, pa tudi ve\u010d kot dobrodo\u0161lo in celo nujno filmsko delo.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbSkozi prikaze razli\u010dnih situacij, v katerih se znajde protagonist, uspe filmu dobro ujeti njegov konfliktni odnos s svetom. Filmski medij je v tem primeru do polnosti izkori\u0161\u010den; prikaz fantovih \u010dustvenih stanj in nihanj je najbolje uprizorjen skozi sliko, medtem ko je besedna komunikacija nemalokrat nepopolna, okrnjena in zavajajo\u010da, odra\u017ea pa tudi Malonyjev problem pri odkritem komuniciranju z okolico in soljudmi.\u00ab
– Zarja Vr\u0161i\u010d, Koridor<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiserka Emmanuelle Bercot je po Bettie gre ponovno zdru\u017eila mo\u010di s Catherine Deneuve in posnela ganljivo dramo, ki zagovarja misel, da dru\u017eba nima pravice obupati nad nobenim izmed svojih mladostnikov \u2013 zlasti ne nad tistimi najbolj nasilnimi in “brezupnimi”. Otvoritveni film lanskega Cannesa.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8815,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8814"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8815"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8814"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}