{"id":8784,"date":"2020-05-13T11:07:49","date_gmt":"2020-05-13T09:07:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/druzinski-film\/"},"modified":"2020-05-13T11:24:23","modified_gmt":"2020-05-13T09:24:23","slug":"druzinski-film","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/druzinski-film\/","title":{"rendered":"Dru\u017einski film"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Mo\u017e in \u017eena se odpravita na jadranje. S seboj vzameta psa, doma pa pustita svoja najstni\u0161ka otroka, ki se lahko kon\u010dno prepustita svobodi brez star\u0161evskega nadzora. Potem pa jadrnica potone in s seboj potegne na dno vso dru\u017eino. Pes, ujet na samotnem otoku, je njihovo edino upanje.<\/p>\n

Eksistencialna pustolov\u0161\u010dina, v kateri Olmo Omerzu duhovito in lucidno analizira mehaniko dru\u017einskih odnosov in vlogo dru\u017eine v dru\u017ebi. Film na \u010ce\u0161kem \u017eive\u010dega slovenskega re\u017eiserja je po svetovni premieri na festivalu v San Sebasti\u00e1nu prejel tri presti\u017ene mednarodne nagrade.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrvi impulz, ki je na neki na\u010din za\u010del zgodbo, je bil kratek \u010dlanek v \u010dasopisu o izgubljenem psu, ki so ga re\u0161ili z nekega samotnega otoka. Ta novica je spro\u017eila osnovni motiv pripovedi \u2013 odsotnost. Dru\u017einski film<\/strong> namre\u010d govori o dru\u017eini, v kateri je vsaj eden od \u010dlanov vedno odsoten. Zdelo se mi je zanimivo, da je tisto, kar je odsotno, v resnici vedno pomembnej\u0161e od tistega, kar nas obdaja, saj zelo pogosto razmi\u0161ljamo in smo obsedeni prav s tistim, kar nam je nedosegljivo. In na tem izhodi\u0161\u010du sva z Neboj\u0161o Pop-Tasi\u0107em napisala scenarij. \/\u2026\/ V Dru\u017einskem filmu<\/strong> se poigravam z idejo odtujenosti znotraj dru\u017einske celice, raziskujem tudi na\u010dine za ‘ponovno sestavitev’ dru\u017eine. Zanima me, kaj se zgodi, ko odstranimo lika kralja in kraljice iz ‘dru\u017einske igre \u0161ah’: kateri dru\u017einski \u010dlani postanejo glavni akterji? Kako se porazdelijo vloge? Kako se odgovornost prenese na druge dru\u017einske \u010dlane? Da bi odkril vlogo, ki jo ima dru\u017eina v dana\u0161nji dru\u017ebi, in kak\u0161ne vrednote predstavlja, dekonstruiram in rekonstruiram dru\u017eino v razli\u010dne mo\u017ene funkcionalne enote. \/\u2026\/ Pri filmu imam rad eksperimentiranje s klasi\u010dno dramsko strukturo in zanimalo me je, kaj bi se zgodilo, \u010de bi v najbolj dramati\u010dnem trenutku, na vrhuncu, ko gledalca najbolj zanima, kako se bodo stvari razpletle, naredil rez in dogajanje prestavil na eksoti\u010den otok, kjer se pes \/\u2026\/ vsaj dvajset minut filma sam bori za \u017eivljenje. \/\u2026\/ Elipsa me je od nekdaj fascinirala: kadar gledam filme, imam vedno rad ob\u010dutek, da se je zgodil \u010dasovni skok in da so zdaj stvari malo druga\u010dne. Ko sem razbil klasi\u010dno dramsko strukturo, sem trenutke presene\u010denja sku\u0161al razbiti z elipsami, ki film spreminjajo tudi \u017eanrsko. Na za\u010detku ima gledalec ob\u010dutek, da gleda film tipa S<\/strong>am dom<\/strong>a<\/strong>, ampak to se pred koncem \u0161e vsaj trikrat spremeni v druge vrste film. Na ta na\u010din sku\u0161am ustvarjati rahlo nelagodje \u2013 gledalec se namre\u010d vedno rad udoma\u010di in si \u017ee na za\u010detku zakodira, kak\u0161en tip filma gleda. In ko se \u017ee odlo\u010di\u0161, da ve\u0161, kak\u0161en tip filma gleda\u0161, te Dru\u017einski film<\/strong>, upam, preseneti.\u00ab
– Olmo Omerzu<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Olmo Omerzu (rojen leta 1984 v Ljubljani) je svoj prvi kratki film Almir<\/strong> (1998), prikazan tudi na Festivalu slovenskega filma, zre\u017eiral \u017ee pri trinajstih letih, nato pa se je nekaj let posve\u010dal risanju stripov. Med letoma 2001 in 2003 je bil \u010dlan uredni\u0161tva revije Stripburger<\/em>, leta 2004 pa je izdal svoj prvi avtorski strip. Istega leta se je vpisal na \u0161tudij filmske re\u017eije na pra\u0161ki akademiji FAMU, kjer je poleg nekaj kratkih filmov posnel tudi uspe\u0161en srednjemetra\u017eec Drugo dejanje<\/strong> (Druh\u00e9 d\u011bjstv\u00ed<\/strong>, 2008). Film je prejel \u0161tevilne nagrade na evropskih festivalih, do\u017eivel distribucijo po \u010de\u0161kih kinematografih, ogledali pa smo si ga lahko tudi v Kinodvoru. Leta 2011 je diplomiral s celove\u010dernim prvencem Mlada no\u010d<\/strong> (P\u0159\u00edli\u0161 mlad\u00e1 noc), ki raziskuje vmesni prostor med otro\u0161tvom in odraslostjo. Film, ki je bil premierno prikazan na Berlinalu, je revija Film Comment<\/em> uvrstila med deset najbolj\u0161ih filmov festivala, leta 2013 pa je Omerzu zanj prejel tudi nagrado RWE \u010de\u0161kih filmskih kritikov za odkritje leta. Dru\u017einski film<\/strong> je Omerzujev drugi celove\u010derec. Premierno je bil prikazan na festivalu v San Sebasti\u00e1nu, odprl pa je tudi leto\u0161nji LIFFe.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ Dru\u017einski film<\/strong> je izrazito prefinjeno in kontrolirano posneta dru\u017einska drama, ki gledalcu ves \u010das spodmika njegova pri\u010dakovanja, za povrh pa postre\u017ee \u0161e s subverzivnimi \u010drnohumornimi vinjetami. \/\u2026\/ Dru\u017einski film<\/strong> je delikaten in predvsem zelo precizen, \u010de bi \u017ee morali najti referenco morda malenkost hanekejevski film, ki brez velikih besed mojstrsko razstavi na videz vsakdanjo dru\u017eino na njene posamezne dele, da bi jo na koncu pustil pred odlo\u010ditvijo, ali se bo sposobna oziroma sploh \u0161e \u017eelela sestaviti. Omerzu pa je z njim potrdil, da ima potencial postati eden najve\u010djih evropskih avtorjev.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbZabava za vso dru\u017eino dobi v Dru\u017einskem filmu<\/strong>, zgodbi o star\u0161evski malomarnosti in mladostni\u0161ki neodgovornosti \/…\/, rezek priokus. Toda ob\u010dinstvo s smislom za ironijo bo znalo u\u017eivati v tej elegantni, tema\u010dno nepredvidljivi me\u0161anici \u010drne komedije in dru\u017einske drame, v kateri se standardni zaplet tipa ‘sam doma’ sprevr\u017ee v najhuj\u0161o no\u010dno moro za vse vpletene \/…\/. Omerzu in Pop-Tasi\u0107 s korenitimi melodramati\u010dnimi zasuki neprestano preusmerjata tok pripovedi do to\u010dke absurdnega ekscesa. Toda suha, akademska distanca, s katere film opazuje kaskado dogodkov, daje vse bolj zaostrenim razmeram nenavadno verodostojnost; Dru\u017einski film<\/strong> se izka\u017ee za natan\u010dno \u0161tudijo funkcije (in disfunkcije), ki jo vsak dru\u017einski \u010dlan zaseda v dru\u017einski celici.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbPrav sposobnost poigravanja z dvema filmskima registroma, prehajanja med dru\u017einsko pustolov\u0161\u010dino in tema\u010dno, ironi\u010dno \u010dlove\u0161ko dramo, je tista, ki iz Omerzujevega drugega celove\u010derca naredi tako sijajen dose\u017eek.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbDru\u017einski film<\/strong> je samo na prvi pogled preprosta variacija na \u017ee ne\u0161tetokrat obdelano temo dru\u017einskih odnosov. S svojo delikatno, hladno estetiko film ni glasen in vsiljiv, se pa zato z menjavanjem zornega kota toliko spretneje poigrava z gledal\u010devimi pri\u010dakovanji in mu ne pusti, da bi se, kot pravi Omerzu sam, v filmu ‘udoma\u010dil’.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbSprva je te\u017eko dognati, kaj \u017eeli Omerzu dose\u010di ali zakaj nam \u017eeli povedati to zgodbo. A v zadnji tretjini, formalno dale\u010d najbolj ambicioznem delu filma, se vse spremeni. Ko se dru\u017einska razkritja v Pragi odigrajo ob prizorih pre\u017eivetja v tropski divjini, kjer je brodolomec Otto ujet na samotnem otoku, se ko\u0161\u010dki sestavljanke nenadoma zlo\u017eijo v osupljiv kontrast trgajo\u010de sr\u010dne bole\u010dine in spokojnega miru.\u00ab
– Andr\u00e9 Crous, The Prague Post<\/em><\/p>\n

\u00bbTiste bolj skrajne prvine zgodbe so vedno pospremljene z Omerzujevo zabavno odmaknjenostjo, h kateri veliko dodajo pridu\u0161eni pastelni odtenki fotografije Luk\u00e1\u0161a Milote. Re\u017eiserjev preiskujo\u010di, antropolo\u0161ki pristop k likom in njihovemu okolju je o\u010diten \u017ee od samega za\u010detka \u2013 \u017ee v prvih trenutkih filma ga napove dokumentarec o divjih \u017eivalih, ki ga na malih ekranih gledata najstni\u0161ka protagonista.\u00ab
– Neil Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbDru\u017einski film<\/strong>, mojstrovina slovenskega re\u017eiserja Olma Omerzuja, je eden tistih filmov, ki poka\u017eejo, kako kapitalizem otroke sili, da \u010dim prej zrastejo \u2013 in da se \u010dim prej vklju\u010dijo.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbDru\u017einski film<\/strong> je namre\u010d eno tistih redkih del, v katerih se prav vse zdi na svojem pravem mestu, ki nas nikoli ne zapelje v slepo ulico in v katerem pripoved nikoli ne stopica na mestu. Toda hkrati je tudi delo, ki nas \u017ee prav presenetljivo pogosto preseneti. Skratka, gre za delo v pripovedovanju katerega gledalec preprosto u\u017eiva, a ki mu hkrati nikoli ne pusti, da bi ga ta u\u017eitek odnesel, da bi se mu povsem prepustil, saj vseskozi priklicuje njegovo pozornost, ga drami in izziva. S svojo pripovedjo o dru\u017eini modernih nazorov, ki jo poleg mame in o\u010deta tvorita \u0161e brat in sestra, Olmo gledalcu namre\u010d ne ponudi le zgodbe o dru\u017einski drami s sre\u010dnim koncem, pa\u010d pa predvsem aktualno temo za razmislek.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbDru\u017einski film <\/strong>ni film s klasi\u010dno pripovedjo, namenjen dru\u017einski zabavi, temve\u010d umetni\u0161ki film o dru\u017eini in njenemu razkroju, ki gledalce spodbuja k razmi\u0161ljanju in sili k samorefleksiji o dru\u017ebi, v kateri \u017eivimo. \/ \u2026 \/ O re\u017eiserjevih sposobnostih pri\u010dajo \u017ee uvodni prizori filma, ki ga lahko zaradi njegove dru\u017ebenomladinske note delno primerjamo tudi z Bi\u010dkovim prav tako odli\u010dnim Razrednim sovra\u017enikom<\/strong>. Iz njih o likih izvemo prakti\u010dno vse, kar moramo o njih vedeti: da gre za precej premo\u017eno in liberalno dru\u017eino iz zgornjega srednjega razreda. \/\u2026\/ Ne bi me pa presenetilo, \u010de bo film Olma Omerzuja nekaterim Slovencem dokazal, da dru\u017eine ne redefinira dr\u017eava, temve\u010d da se ta redefinira kar sama. Tudi tista tradicionalna.\u00ab
– Klemen \u010cerne, PlanetSiol<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Eksistencialna pustolov\u0161\u010dina, v kateri Olmo Omerzu duhovito in lucidno analizira mehaniko dru\u017einskih odnosov in vlogo dru\u017eine v dru\u017ebi. Film na \u010ce\u0161kem \u017eive\u010dega slovenskega re\u017eiserja je po svetovni premieri na festivalu v San Sebasti\u00e1nu prejel tri presti\u017ene mednarodne nagrade.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8785,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8784"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8785"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8784"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}