{"id":87750,"date":"2020-01-03T13:12:13","date_gmt":"2020-01-03T12:12:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/oni\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:47","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:47","slug":"oni","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/oni\/","title":{"rendered":"Oni"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><em><br \/>\u00bbKaj pa si pri\u010dakoval? Si mislil, da bo\u0161 lahko najbogatej\u0161i \u010dlovek v dr\u017eavi, pa \u0161e predsednik vlade, in da te bodo povrh vsega \u0161e vsi obo\u017eevali?\u00ab \u00bbJa, prav to sem pri\u010dakoval.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>V zgodbi, postavljeni v kuloarje oblasti, si Paolo Sorrentino (<strong>Neskon\u010dna lepota<\/strong>, <strong>Mladost<\/strong>) zami\u0161lja medijskega magnata, milijonarja in premierja Silvia Berlusconija. Film o kontroverznem politiku je po re\u017eiserjevih besedah \u00bbfiktivna zgodba v kostumih, ki pripoveduje o verjetnih in izmi\u0161ljenih dogodkih v Italiji med letoma 2006 in 2010\u00ab.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm posku\u0161a skicirati \/\u2026\/ zgodovinski trenutek, ki bi ga lahko zelo na hitro opisali kot nemoralnega, dekadentnega, a tudi izjemno vitalnega. Poleg tega \u017eeli pripovedovati o pe\u0161\u010dici Italijanov, ki so hkrati novi in stari. O du\u0161ah izmi\u0161ljenega, sodobnega purgatorija, ki se sklenejo \u2013 iz razli\u010dnih motivov, kot so ambicija, ob\u010dudovanje, zaljubljenost, dobi\u010dka\u017eeljnost, osebna korist \u2013 pribli\u017eati nekak\u0161nemu raju na dveh nogah: \u010dloveku po imenu Silvio Berlusconi. \/\u2026\/ Tak\u0161nemu, kakr\u0161nega sem si zamislil jaz. Zgodba govori predvsem o \u010dloveku in zgolj obrobno o politiku. Nekateri bodo morda ugovarjali, da \u010de vemo veliko o politiku, vemo veliko tudi o \u010dloveku. Sam o tem dvomim. Mislim, da je \u010dlovek bolj kot zbirka biografskih dejstev rezultat svojih \u010dustev. Izbira dogodkov v tej zgodbi zato ne temelji na principu pomembnosti, ki so ga dolo\u010dali mediji tistega \u010dasa, ampak slu\u017ei enemu samemu namenu: poskusiti zakopati v zavest nekega \u010dloveka. Kateri ob\u010dutki so zaznamovali Berlusconijeve dni v tistem \u010dasu? S kak\u0161nimi \u010dustvi, strahovi in razo\u010daranji se je spopadal ob dogodkih, ki so se zdeli tako stra\u0161ljivi? To je ena izmed skrivnosti, s katerimi se ukvarja film. \/\u2026\/ Oblastniki iz generacij pred Berlusconijem so bili misteriji druga\u010dne vrste, bili so nedostopni. \/\u2026\/ Berlusconi pa je bil po vsej verjetnosti prvi oblastnik, ki je bil dostopen misterij. Vedno je znal neutrudno pripovedovati o samem sebi: odli\u010den primer tega je knjiga fotografij z naslovom <em>Italijanska zgodba<\/em>, ki jo je leta 2001 poslal vsem Italijanom. In nedvomno je tudi zaradi tega postal simbol. Simbol pa je za razliko od obi\u010dajnega \u010dlove\u0161kega bitja skupna last. In v tem smislu je v Berlusconiju kan\u010dek vsakega Italijana. \/\u2026\/ Seveda pa je Berlusconi tudi marsikaj drugega in ni ga lahko opisati v enem stavku. Tu moram na pomo\u010d poklicati nekoga, ki je veliko spretnej\u0161i od mene: Hemingwaya. V romanu <em>Sonce vzhaja in zahaja<\/em> je zapisal:<em> &#8216;Nih\u010de razen bikoborcev ne \u017eivi svojega \u017eivljenja do kraja.&#8217; <\/em>Najbolj zgovorna podoba, ki jo lahko imamo o Silviu Berlusconiju, je morda podoba bikoborca. \/\u2026\/ Na nikogar nisem hotel kazati s prstom, to bi bilo zahrbtno in pretenciozno. Raje sem izbral ton, ki ga upravi\u010deno ozna\u010dujejo za revolucionarnega: ton ne\u017enosti. Morda z leti \u010dlovek postane bolj spravljiv. Mislim, da sta film ali knjiga za razliko od novinarskih poro\u010dil, ki vse bolj stavijo na razvnemanje \u010dustev, zadnja branika razuma. Posku\u0161al sem razumeti. V filmu ni niti pora\u017eencev niti zmagovalcev, to je le svet, ki se je zna\u0161el v zelo te\u017eki, brezupni situaciji.\u00ab<br \/>&#8211; Paolo Sorrentino<em><\/em><\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Paolo Sorrentino (rojen leta 1970 v Neaplju, Italija) je italijanski scenarist, re\u017eiser in pisatelj. Njegov prvenec <strong>L\u2019uomo in pi\u00f9<\/strong> je bil leta 2001 uvr\u0161\u010den v tekmovalni program bene\u0161kega filmskega festivala, naslednje leto pa \u0161e v program festivala v Karlovih Varih. Leta 2004 se je s srhljivko <strong>Le conseguenze dell\u2019amore<\/strong> uvrstil na festival v Cannes ter po\u017eel dobre kritike in mednarodne nagrade. V letu 2008 je za dramatizirano biografijo kontroverznega italijanskega politika Giulia Andreottija<em> <\/em><strong>Mogo\u010dne\u017e<\/strong> (Il divo) na festivalu v Cannesu prejel nagrado \u017eirije, leta 2013 pa za <strong>Neskon\u010dno lepoto <\/strong>(La grande bellezza, 2013) poleg BAFTE in zlatega globusa \u0161e oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Na canskem festivalu sta tekmovala \u0161e <strong>Dru\u017einski prijatelj<\/strong> (L\u2019amico di famiglia, 2006), ki so ga predvajali tudi na ljubljanskem LIFFu, in Sorrentinov prvi film v angle\u0161kem jeziku, <strong>This Must Be the Place<\/strong> (2011). Na Kinodvorovem rednem sporedu smo si pred nekaj leti lahko ogledali <strong>Mladost<\/strong> (Youth, 2015) z Michaelom Cainom, Harveyjem Keitelom in Rachel Weisz. Delo je prejelo nagrade Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film, re\u017eijo in igralca. Re\u017eiserjeva zadnja stvaritev <strong>Oni<\/strong> je svetovno premiero do\u017eivela na festivalu v Torontu.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbPaolo Sorrentino se loti italijanske politike v satiri\u010dni, profani in domiselni fikcionalizaciji kontroverznega italijanskega tajkuna in politika Silvia Berlusconija ter njegove klike. \/\u2026\/ V sekvencah, ki sodijo med najbolj izvirne v njegovi filmografiji, Sorrentino iz Tonija Servilla izvabi izjemen nastop. Nekoliko neotesani, a \u0161armantni, uglajeni, a nerodni Berlusconi je prikazan kot skupek nasprotij; re\u017eiser je odlo\u010den, da bo v njem poiskal ve\u010d kot zgolj klovna.\u00ab<br \/>&#8211; Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ film v svojem bistvu govori o ljudeh, ki so povsem po lastni krivdi za\u0161li s poti ter dragoceno prilo\u017enost za sre\u010do z \u017eivljenjskim partnerjem zamenjali za samouni\u010dujo\u010d vrtinec dekadence. To je pogosta tema, ki sega preko <strong>Neskon\u010dne lepote<\/strong> pa vse do Fellinijevega <strong>Sladkega \u017eivljenja<\/strong> in vedno vklju\u010duje me\u0161anico odpora in privla\u010dnosti do prikazanega sveta \u2013 tako s strani gledalca kot re\u017eiserja.\u00ab<br \/>&#8211; Lee Marshall, <em>Screen International<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTony Servillo je popoln: to je maska, to je glina v rokah mojstra; njegov obraz se transformira, guba in zateguje. \/\u2026\/ Film neprestano prehaja med \u017eanri in toni; pred nami je osupljiva, vseobsegajo\u010da stvaritev, kakr\u0161ne na italijanski filmski sceni \u0161e ni bilo. Le Sorrentino in redkokdo drug si namre\u010d lahko dovoli kaj takega. Biti po\u010dasen, ko bi moral biti hiter. Pospe\u0161iti, ko bi se moral ustaviti. Govoriti o liku, ne da bi ga velik del filma sploh pokazal. Govoriti o politiki, ne da bi o njej pravzaprav sploh govoril. Vzeti resni\u010dne osebe in iz njih narediti izmi\u0161ljene like. \u0160aliti se, neprestano se \u0161aliti &#8230; In potem, ko gledalec najmanj pri\u010dakuje, postre\u010di z majhnim biserom resnice, da bi preme\u0161al karte na mizi.\u00ab<br \/>&#8211; Gianmaria Tammaro, <em>La Stampa<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Oni<\/strong> so ultimativen film Paola Sorrentina. Predrzen, eleganten in trapast. Film kar naprej niha med vulgarnim in \u010dlove\u010dnim, med globokim in zgre\u0161enim. Resni\u010dno \u010dudovita zme\u0161njava!\u00ab<br \/>&#8211; Sam Fragoso, <em>The Wrap<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIzjemno domiseln, divji praznik satire in vulgarnosti.\u00ab<br \/>&#8211; Deborah Young, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>Oni<\/strong> sicer fellinijevsko biografira Berlusconija (z vsemi \u0161kandali vred), ki se je iz tajkuna prelevil v italijanskega premierja (ja, \u010disto v duhu Cankarjevega Kantorja, Kralja na Betajnovi), \u0161e bolj pa sodobni populizem. Tu vidimo, kaj ga poganja \u2013 ne le fake news, politika trola, polariziranje javnosti, neoliberalne puhlice in groteskno prodajanje glamuroznega, hedonisti\u010dnega, nasi\u010denega, lepo zagorelega \u017eivljenja, iz katerih Berlusconi doktorira (bogastvo zna erotizirati), temve\u010d tudi socialni cinizem, patriarhalni fa\u0161izem, seksizem, antifeminizem in mizoginija, \/&#8230;\/. Populisti\u010dni raj \u2013 populistova ideja dru\u017ebe \u2013 je gangsterski imperij, kakr\u0161nega je popisoval Martin Scorsese v <strong>Dobrih fantih<\/strong> in <strong>Kazinu<\/strong>. Dobro je le to, da nikoli ne traja. Krogla je vedno \u017ee izstreljena. Gangster ve, da \u017eivi na sposojenem \u010dasu \u2013 na \u010dasu, ki se neizbe\u017eno izteka. Populist je tak gangster. Preden mu \u010das pote\u010de, ho\u010de \u010dim bolj u\u017eivati. Kar pomeni: narediti \u010dim ve\u010d \u0161kode. Populizem, ki rohni proti elitam, dejansko finan\u010dnim elitam, tem vo\u0161\u010denim lutkam, omogo\u010da, da u\u017eivajo in sanjajo \u2013 in cuzajo dru\u017ebo. In ljudstvo? Preostane mu le u\u017eitek v populizmu. Toda v tem \u2013 v spletnem fa\u0161izmu, sovra\u017enem govoru, bruhanju jeze, seksizmu, nacionalizmu, homofobiji, islamofobiji ipd. \u2013 lahko res ekscesno, dekadentno, hedonisti\u010dno u\u017eiva. Kot \u0161e nikoli. Tako kot elite v svojem bogastvu.\u00ab ZELO ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr,<em> Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V zgodbi, postavljeni v kuloarje oblasti, si Paolo Sorrentino (Neskon\u010dna lepota, Mladost) zami\u0161lja medijskega magnata, milijonarja in premierja Silvia Berlusconija. Film o kontroverznem politiku je po re\u017eiserjevih besedah \u00bbfiktivna zgodba v kostumih, ki pripoveduje o verjetnih in izmi\u0161ljenih dogodkih v Italiji med letoma 2006 in 2010\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":89727,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/87750"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89727"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=87750"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}