{"id":8707,"date":"2026-05-07T08:41:42","date_gmt":"2026-05-07T06:41:42","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/jastog\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:52","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:52","slug":"jastog","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/jastog\/","title":{"rendered":"Jastog"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Nekje v bli\u017enji prihodnosti, v svetu, ki niti ni videti tako zelo druga\u010den od na\u0161ega, vladajo \u010disto posebna pravila. Najve\u010dji zlo\u010din je biti samski in zgube, ki se jim ne uspe pravo\u010dasno popar\u010dkati, so deportirane v Hotel, v nekak\u0161ne zmenkarske vice, kjer si morajo v pi\u010dlih 45 dneh poiskati partnerja. \u010ce jim podvig spodleti, so nemudoma spremenjeni v \u017eival po lastnem izboru. V Hotelu se po sili razmer znajde tudi David, zadr\u017ean mo\u0161ki s \u0161armantnimi br\u010dicami pod nosom, ki s hotelsko ponudbo nima sre\u010de. Neke no\u010di pa mu uspe zbe\u017eati v Gozd. Tam najde ljubezen svojega \u017eivljenja, toda ona, Kratkovidna \u017eenska, je pripadnica fundamentalisti\u010dnih Samotarjev, ti pa vsako spogledovanje z gosti Hotela najstro\u017eje kaznujejo.<\/p>\n<p>Colin Farrell in Rachel Weisz v nenavadni ljubezenski zgodbi Yorgosa Lanthimosa. Nagrada \u017eirije v Cannesu in evropska filmska nagrada za scenarij in kostumografijo. <strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbZamisel za film se je porodila med debato o tem, kako se ljudem zdi, da morajo vedno biti v razmerju; kako drugi ljudje vidijo tiste, ki jim to ne uspe; kako te \u0161tejejo za zgubo, \u010de ne more\u0161 biti z nekom; kaj vse ljudje naredijo, da bi bili z nekom; strah; in vse tiste stvari, ki nas spremljajo med iskanjem partnerja. \/&#8230;\/ Mislim, da sem dejansko \u017eelel posneti ljubezenski film \/&#8230;\/, a tudi \u010de gre za moj najtoplej\u0161i, najbolj romanti\u010den film doslej, sem \u0161e vedno hotel, da ohrani cini\u010den pogled, da prika\u017ee ironijo in absurdnost stvari, ki jih dojemamo kot normalne. \/&#8230;\/ Sveta onstran hotela sva se s scenaristom domislila, ker sva menila, da brez njega svet filma ne bo popoln. Vedela sva, da morajo biti nekje zunaj ljudje, ki imajo druga\u010dne ideje, ki \u017eelijo \u017eiveti druga\u010de in se upirajo sistemu. Zanima naju ironija tega, da nekdo, ki posku\u0161a ube\u017eati dolo\u010denemu tipu sistema, postane del nekega drugega sistema. Ljudje sledijo popolnoma nesmiselnim pravilom. Ker so jim bila priu\u010dena, se nanje navadijo, potem pa minevajo leta in ljudje teh pravil sploh nikoli ne postavijo pod vpra\u0161aj. Tako se pa\u010d dela. Tako pa\u010d je. A \u010de do vsega skupaj zavzame\u0161 distanco, lahko vidi\u0161, kako absurdne so nekatere re\u010di, ki jih imamo za normalne. \/&#8230;\/ Realisti\u010den filmski prikaz naju ne zanima. Vedno posku\u0161ava ustvariti svet, ki nama s svojimi ekstremnimi pogoji pomaga raziskovati dolo\u010dene teme in tako razkrinkati absurdnost na\u0161ega vsakdana \/&#8230;\/. Upam, da so najini filmi zasnovani tako, da povabijo vsakega gledalca posebej, da si o njih ustvari svoje mnenje. \/&#8230;\/ To je zelo svojevrsten film in upam, da ima svoj glas in odpira dolo\u010dena vpra\u0161anja. A poleg tega bi si \u017eelel, da bi vsak gledalec o njem razmi\u0161ljal na svoj na\u010din.\u00ab<br \/>&#8211; Yorgos Lanthimos<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Yorgos Lanthimos se je rodil leta 1973 v Atenah, kjer je \u0161tudiral filmsko in televizijsko re\u017eijo. Re\u017eiral je vrsto videov za gr\u0161ke plesno-gledali\u0161ke skupine, televizijskih oglasov, glasbenih videospotov, kratkih filmov in gledali\u0161kih predstav. Bil je tudi eden izmed soustvarjalcev uvodne in sklepne slovesnosti na olimpijskih igrah v Gr\u010diji leta 2004. Njegov celove\u010derni prvenec <strong>Kinetta<\/strong> je bil prikazan na filmskih festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je po\u017eel \u0161tevilne kriti\u0161ke pohvale. Mednarodno slavo mu je prinesel drugi celove\u010derec, <strong>Podo\u010dnik<\/strong> (<strong>Kynodontas<\/strong>, 2009), ki je med ostalimi prejel nagrado posebni pogled v Cannesu, vodomca na ljubljanskem LIFFu in nominacijo za tujejezi\u010dnega oskarja leta 2011. Film <strong>Alpe<\/strong> (Alpeis), ki smo si ga lahko pred leti ogledali tudi na Kinodvorovem rednem sporedu, je na bene\u0161kem festivalu prejel nagrado osela za scenarij in nagrado za najbolj\u0161i film na festivalu v Sydneyju. Yorgosa Lanthimosa poleg Athine Rachel Tsangari (pri njenem <strong>Attenbergu<\/strong> je Lanthimos sodeloval kot producent in stranski igralec) uvr\u0161\u010dajo med osrednje predstavnike novega vala gr\u0161kega filma, ki je Gr\u010dijo pred leti znova postavil na svetovni filmski zemljevid.<br \/><strong>Jastog<\/strong> je re\u017eiserjev prvi film v angle\u0161kem jeziku.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.lanthimos.com\/\">http:\/\/www.lanthimos.com\/<\/a><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbKot sta to pred njim po\u010dela \u017ee Luis Bu\u00f1uel in Michael Haneke, tudi Lanthimos ustvarja na glavo postavljene svetove, da bi nas spodbudil k ponovnemu premisleku predpostavk na\u0161ega vsakdana \u2013 v tem filmu posku\u0161a razdelati problem dru\u017ebene feti\u0161izacije ljubezenskega para. \/&#8230;\/ <strong>Jastogova<\/strong> popolna, do potankosti domi\u0161ljena edinstvenost na gledalca naredi mo\u010dan vtis, saj ima re\u017eiser pod nadzorom prav vsak vidik svoje obrti in prina\u0161a nenavaden, brezkompromisen pogled.\u00ab<br \/>&#8211; Trevor Johnston, <em>Little White Lies<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010cudovito zabaven protest zoper stremljenje dru\u017ebe k nuklearnemu par\u010dkanju, ki po lastni nabriti logiki eskalira v izjemno ne\u017eno, globoko originalno ljubezensko zgodbo \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Guy Lodge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLanthimosov re\u017eijski pristop je skrajno enigmati\u010den. Nikoli nam ne da vedeti, ali je neki prizor mi\u0161ljen komi\u010dno, groteskno ali zlove\u0161\u010de \u2013 ali pa vse troje skupaj. Namerno zabrisuje meje med farso, trilerjem in distopi\u010dno grozljivko.\u00ab<br \/>&#8211; Geoffrey Macnab, <em>The Independent<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKo se \u0161okantnosti in nadrealisti\u010dno-satiri\u010dne domislice kopi\u010dijo, akumulirajo pomen in se izte\u010dejo v napol odprt konec, ki spra\u0161uje, ali je sploh mogo\u010de, da se dva \u010dloveka zaljubita pod pogoji, druga\u010dnimi od tistih, ki jih je zanju postavila kultura. So komedije, ki so \u010duda\u0161ke zavoljo \u010duda\u0161kosti same \u2013 in je ta film.\u00ab<br \/>&#8211; Ignatiy Vishnevetsky, <em>The A. V. Club<\/em><\/p>\n<p>\u00bbUniverzum <strong>Jastoga<\/strong> je popa\u010den zrcalni odsev na\u0161e vsakdanje realnosti, v kateri je kulturno forsiranje par\u010dkanja bolj de facto kot de jure in kjer na tiste, ki po dolo\u010deni to\u010dki \u0161e vedno ostajajo samski, gledamo kot na vrsto, zaostalo v razvoju.\u00ab<br \/>&#8211; Nick Pinkerton, <em>Reverse Shot<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIroni\u010dno distancirana kamera in mra\u010dna barvna paleta sta povsem v skladu z ledenim \u010dustvenim tonom filma \/&#8230;\/. Soundtrack razbrazdane, rezke klasi\u010dne glasbe \u0160nitkeja, \u0160ostakovi\u010da in drugih skladateljev pripelje v ospredje \u017eiv\u010dno napetost in grozo filma ter s tem du\u0161i njegovo komi\u010dnost, ki pa v posameznih skrbno odmerjenih, za crknit sme\u0161nih enovrsti\u010dnicah vendarle pribrbota na povr\u0161ino.\u00ab<br \/>&#8211; Lee Marshall, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGr\u0161ki re\u017eiser Yorgos Lanthimos v <strong>Jastogu<\/strong> obrusi svojo specialiteto \u2013 reductio-ad-absurdum dru\u017ebeno satiro \u2013 do to\u010dke najvi\u0161jega sijaja.\u00ab<br \/>&#8211; Dennis Lim, <em>Artforum<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ film je me\u0161anica vplivov Charlieja Kaufmana in Luisa Bu\u00f1uela, silno sme\u0161na, s suhim humorjem prepojena satira na temo dru\u017ebenih konstruktov, zmenkarskih navad in struktur mo\u010di, ki uspe biti tudi presenetljivo ganljiva, \u010dudovito \u010duda\u0161ka ljubezenska zgodba.\u00ab<br \/>&#8211; Oliver Lyttelton, <em>The<\/em> <em>Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bbS tem ko se potopi v preteklost, da bi \u010drpal iz gr\u0161ke tragedije, prihodnost pa slika kot nadrealisti\u010dno in srhljivo pretirano sedanjost, nas <strong>Jastog<\/strong> pla\u0161i in zabava, \u017ealosti in navdihuje \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Francine Prose, <em>The New York Review of Books<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce bi \u0161li Charlie Kaufman, Miranda July in Wes Anderson med iskanjem \u017eivljenjske vizije skupaj v gozd in vsi do\u017eiveli isto halucinacijo, bi utegnila izgledati nekako tako kot <strong>Jastog<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Richard Lawson, <em>Vanity Fair<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKlasi\u010dno ukrojeno, z znanstveno fantastiko navdahnjeno \u010dudo, ki s svojim treznim magi\u010dnorealisti\u010dnim tonom in prodornimi komentarji glede stanja \u010dloveka spominja tako na <em><strong>Fahrenheit 451<\/strong><\/em><em> <\/em>Fran\u00e7oisa Truffauta kot na britansko TV-serijo <strong>Ujetnik<\/strong> (<em>The Prisoner)<strong> <\/strong>iz 60. let.\u00ab<\/em><br \/>&#8211; Adam Woodward, <em>Little White Lies<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNad <strong>Jastogom<\/strong> lebdi sardoni\u010dni duh Charlieja Kaufmana in Roya Anderssona. Zdi se, kot da bi film nekako podprla ali osvobodila Kaufmanova \u010dista, predrzna izvirnost in Anderssonov nepopustljivo mra\u010dnja\u0161ki komi\u010dni pogled na svet; kot da bi pripadal povsem novemu mini\u017eanru ikonoklasti\u010dno \u010duda\u0161ke, pripovedno \u0161egave, nemalokrat mu\u010dne komedije <em>obeh zgoraj omenjenih re\u017eiserjev<\/em>, ki mu sledimo vse od prve predstave filma <em><strong>Biti John Malkovich<\/strong><\/em><em>, od Spika Joneza (<strong>Ona<\/strong>) in Michela Gondryja (<strong>Ve\u010dno sonce brezmade\u017enega uma<\/strong>) do <\/em>Rubena \u00d6stlunda (<strong>Vi\u0161ja sila<\/strong>). Lanthimos se v tej dru\u017ebi o\u010ditno po\u010duti zelo doma\u010de.\u00ab<br \/>&#8211; John Patterson<em>, The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNa splo\u0161no gledano je osve\u017eujo\u010de tema\u010den absurdizem Lanthimosovih gr\u0161kih filmov v angle\u0161ko govore\u010di filmski svet prispel nedotaknjen (ob to oviro se je spotaknilo mnogo drugih cineastov): tu so leseni dialogi povsem v sozvo\u010dju s kvazibrechtovsko potujitvijo, ki preveva celoten film, njihovo togo podajanje pa je poskrbelo za nekaj najbolj jedko humornih trenutkov festivala v Cannesu.\u00ab<br \/>&#8211; Daniel Fairfax, <em>Senses of Cinema<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGotovo ni naklju\u010dje, da je bitje, ki ga je David izbral za svoje drugo \u017eivljenje, maskota nadrealisti\u010dnega gibanja, vse odkar se je Salvador Dal\u00ed v tridesetih letih domislil, da enega izmed njih tre\u0161\u010di na vrh telefona. Lanthimosov film deluje po domala enakem principu: ko postavi\u0161 skupaj dva predmeta, ki sta vsak zase sicer povsem obi\u010dajna, a med sabo nista v nobeni zvezi, za\u010dneta oba iz\u017earevati \u010duda\u0161kost. \/&#8230;\/ A zdi se, da je imel \u0161e ve\u010dji vpliv na re\u017eiserja Dalijev sodelavec Luis Bu\u00f1uel: to je <strong>Diskretni \u0161arm bur\u017eoazije<\/strong> za svet po Tinderju.\u00ab<br \/>&#8211; Robbie Collin, <em>The Telegraph<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Jastoga<\/strong>, ki ga zanima predvsem tema upora proti vsiljeni dru\u017ebeni strukturi, lahko beremo kot politi\u010dno delo, a gre v svoji raziskavi \u0161e dlje in se osredoto\u010di bolj na prvine \u010dlove\u010dnosti in politike ljubezni. \/&#8230;\/ Lanthimos razkrinka absurdnost poskusov, kako na sistemati\u010den na\u010din najti primernega partnerja.\u00ab<br \/>&#8211; Rodney Uhler, <em>Indiewire<\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bbJastog<\/strong> je obe\u0161enja\u0161ka komedija o dru\u017ebi, ki jo \u017eivljenje brez alternativ spreminja v klavstrofobi\u010dni konformisti\u010dni absurd, in &#8220;liberalnih&#8221; alternativah, ki so le \u0161e naivne \u010distunske kaprice brez transformativne mo\u010di.\u00ab ZA +<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u010di bi bilo celo mogo\u010de, da Lanthimos v njih vseskozi premi\u0161ljuje predvsem o eni temi. O razmerju med intimnim, pa naj gre za osebno ali dru\u017einsko intimo in dru\u017ebenim. Tako je tudi tokrat v <strong>Jastogu,<\/strong> s katerim\u00a0 je na zadnjem canskem festivalu osvojil nagrado \u017eirije po \u0161tevilnih drugih, saj nam v njem pripoveduje zgodbo o dru\u017ebi prihodnosti, v kateri je nenormalno in dru\u017ebeno nesprejemljivo vztrajati v samskem \u017eivljenju. <strong>Jastog<\/strong> nam ob tem znova\u00a0 ponudi tudi nenavadno formalno zasnovo, saj je delo svojska distopija. Ena najbolj bizarnih ljubezenskih zgodb kar smo\u00a0 jih videli, ter hkrati nadrealisti\u010dna komedija. Skratka, nenavadni \u017eanrski preplet, kar je za njegov opus \u017ee pravzaprav zna\u010dilno. Zato pa Lanthimos korak naprej naredi na duhovno ideji ravni, saj tokrat ne razmi\u0161lja le o razmerah v gr\u0161ki dru\u017ebi, pa\u010d pa o tistih v \u0161ir\u0161em.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>RA ARS<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSporo\u010dilo tega na prvi pogled mra\u010dnega filma je naposled vendarle v tem, da ves absurd, nadrealisti\u010dna stvarnost in obup ne morejo izni\u010diti eti\u010dne in stvariteljske dimenzije ljubezni.\u00ab<br \/>&#8211; Jela Kre\u010di\u010d, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Jastog<\/strong> predstavi svet, ki ne pozna samskega \u017eivljenja, in v katerem so ljudje, ki jim ne uspe dovolj hitro najti partnerja, spremenjeni v \u017eival. Koncept je nenavaden, izvedba pa tako popolna, da niti za trenutek ne pomislimo, da ta svet ni resni\u010den, pa \u010deprav se \u0161e u\u010dimo pravil. Nekako tako kot v romanti\u010dnih razmerjih.\u00ab 5 *<br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Colin Farrell in Rachel Weisz v nenavadni ljubezenski zgodbi Yorgosa Lanthimosa. Nagrada \u017eirije v Cannesu in evropska filmska nagrada za scenarij in kostumografijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":168678,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8707"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168678"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8707"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}