Tri sestre \u2013 Sachi, Yoshino in Chika \u2013 \u017eivijo v veliki, udobni hi\u0161i v \u010dudovitem obmorskem mestecu Kamakura. Ko izvejo, da jim je umrl o\u010de, ki jih je pred petnajstimi leti zapustil zaradi druge \u017eenske, odpotujejo na pode\u017eelje na njegov pogreb. Tam spoznajo svojo polsestro Suzu. Zadr\u017eana najstnica se sestram takoj prikupi, in ker ocenijo, da njena trenutna skrbnica ni dorasla svoji nalogi, Suzu povabijo, naj \u017eivi z njimi. Medtem ko se Kamakura obla\u010di zdaj v \u017eare\u010de jesensko listje zdaj v mehkobo cveto\u010dih \u010de\u0161enj, hi\u0161a pa se polni enkrat z vonjem sve\u017eih sardel in drugi\u010d z aromo doma\u010dega slivovega vina, posku\u0161ajo \u0161tiri sestre med vsakdanjimi opravili in sezonskimi obi\u010daji, ki prebujajo \u010dute in spomine, zakrpati vrzeli svoje ranjene dru\u017eine.<\/p>\n
Hirokazu Koreeda, mojster sodobne japonske dru\u017einske drame (\u017delim si<\/strong>, Kakr\u0161en o\u010de, tak\u0161en sin<\/strong>), se vra\u010da s subtilno, tenko\u010dutno, v slikovito okolje starodavne Kamakure postavljeno zgodbo o \u0161tirih sestrah, ki se preko drobnih radosti in dru\u017einskih ritualov zlagoma povezujejo v dru\u017einsko celico.<\/p>\n iz prve roke<\/strong> portret avtorja<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbMedtem ko sestram dnevi minevajo med njihovimi nevznemirljivimi slu\u017ebami in ne povsem trdnimi ljubezenskimi zvezami, se v pripoved liri\u010dno vpletajo bobne\u010da prisotnost oceana, rapsodi\u010dne menjave letnih \u010dasov in ljube\u010de obujanje dru\u017einskega kulinari\u010dnega izro\u010dila. Kot vino, ki ga izdelujejo iz sade\u017eev svoje petinpetdesetletne slive, je treba tudi dru\u017einske spomine in vezi kar najbolj skrbno hraniti, namiguje Koreeda. Tovrstni prizori ponujajo potrpe\u017eljivemu gledalcu, ugla\u0161enemu na pritajena \u010dustva in mehko valujo\u010de ritme klasi\u010dnih japonskih dru\u017einskih dram, nepopisen u\u017eitek.\u00ab \u00bbTa tihi, zadr\u017eani in ne\u017eni film gledalcu dopu\u0161\u010da u\u017eitek, da iz njega izbeza pripovedne finese, podan pa je s \u010dudovito sve\u017eino in jasnostjo. \/…\/ Ni mogo\u010de, da se vas ne bi dotaknil in vas o\u010daral. \/…\/ Odlikuje ga izjemen ob\u010dutek za kompozicijo. Ni\u010d ni preve\u010d poudarjeno, nih\u010de pretirano ne povzdiguje glasu, niti v najbolj stresnih trenutkih; ne v drami ne v re\u017eiji ni ni\u010d takega, kar bi di\u0161alo po velikem naprezanju, pa vendar film po\u010dasi kopi\u010di svojo mo\u010d, kot crescendo v komorni glasbi.\u00ab \u00bb\u010ce lahko kateremu re\u017eiserju zaupa\u0161, da bo dve uri trajajo\u010do dru\u017einsko zgodbo povedal z zares minimalnim dramskim konfliktom, pa bo kljub temu zablestela, je to Hirokazu Koreeda \/…\/. Sestrica<\/strong> je polna tihe radosti in preprostih u\u017eitkov, okusa sve\u017eih sardelic na ri\u017eu in deset let ljube\u010de staranega slivovega vina. \/…\/ Njena sporo\u010dila se, raje kot da bi vas boksnila v pleksus, skrivaj prikradejo v vas.\u00ab \u00bbNad Sestrico<\/strong> lebdi Yasujiro Ozu \/…\/. Prizori\u0161\u010da so sodobna in kamera ni podvr\u017eena strogosti pokojnega mojstra, a namerno lagoden ritem, pretanjeno pripovedovanje, globoka \u010dlove\u010dnost vseh likov in \u010dustveni podtokovi, skriti pod mirnimi, zadr\u017eanimi povr\u0161inami, nekako dajejo na znanje, da je mojster prisoten v duhu.\u00ab \u00bb\u010ce ima Sestrica<\/strong> kak\u0161en prepoznaven posnetek, je to skoraj nezaznavni, po\u010dasni, horizontalni pomik kamere, ki v male vinjete, razpirajo\u010de se znotraj kadra, vna\u0161a \u0161e bolj romantizirano ob\u010dutje. Ta posnetek utele\u0161a vzdu\u0161je vsega filma \u2013 Koreeda se ne spu\u0161\u010da v globine, ampak ne\u017eno drsi mimo \u017eivljenj svojih junakinj, po\u010dasi in elegantno, da si lahko stvari dobro ogledamo, pa vendar lahko opazujemo le njihove lepe povr\u0161ine, spokojne obraze njegovih igralk, ki se le tu in tam namr\u0161\u010dijo, potem pa se jim obli\u010dja hitro spet razjasnijo, kot veter razpiha oblake na pomladni dan.\u00ab \u00bbPrizor ognjemeta, v katerem se ognjemet komajda pojavi, je priro\u010dna metafora za ves film. Koreeda \/…\/ ni re\u017eiser, ki bi nam postregel z izbruhom, \u010de zado\u0161\u010da le majhen trenutek. Sestrica<\/strong> je neomajno tiha in zadr\u017eana, sestavljena iz drobnih ritualov \u017eivljenja \u2013 priprave obrokov, pogovorov o hrani \u2013 in se velikim temam raje izogiba, kot da bi iz njih delala veliko re\u010d. \/…\/ Drama se dogaja pod mirno povr\u0161ino in Koreeda pusti, da se stvari odvijejo previdno ter s kar najve\u010djo potrpe\u017eljivostjo.\u00ab \u00bbKoreede ne zanima \u017ego\u010da drama. Njegovi dru\u017einski filmi \/…\/ obravnavajo velika vpra\u0161anja na lahkoten na\u010din. Smrt, odpu\u0161\u010danje, ljubezen, smisel \u010dlovekovega bivanja na tem planetu: to so teme, s katerimi se Koreeda spopada, a nikoli na \u017eivljenje in smrt. Nekje globoko v sebi se najbr\u017e zaveda, da njegovi liki niso ravno edinstvena bitja. Kot taki tudi niso mi\u0161ljeni; mi\u0161ljeni so kot ljudje, kot smo mi sami.\u00ab \u00bbSestrica<\/strong> prijetno in milo plove med vmesnimi trenutki, ki sestavljajo \u010dlovekovo \u017eivljenje \u2013 ne\u017een dotik, tih premor, okus slivovega vina, dolga vo\u017enja s kolesom pod baldahinom cveto\u010dih \u010de\u0161enj. Ko se zgodba razvija, se ti trenutki zgostijo v mo\u010dno, \u010dustva povezujo\u010do silo.\u00ab \u00bbMinevanje \u010dasa ozna\u010duje sprevod sezonskih vinjet, kot bi o\u017eivele strani kak\u0161nega srednjeve\u0161kega horarija.\u00ab \u00bbSestrica<\/strong> tli po\u010dasi in ne\u017eno, a \u010dudovito slika \u017eiv, vitalen portret dru\u017einske dinamike. Pri \u0161tirih sestrah najbolj izstopa, da povsem v tradiciji Ozujevega na\u010dina prikazovanja \u017eensk kljub svojim osebnim stiskam ostajajo pozitivne in polne upanja, medtem ko film poudari za\u010dasnost tak\u0161nih pretresov v lu\u010di lepote narave in \u017eivljenja samega ter potrdi, da bosta slednja vztrajala ne glede na okoli\u0161\u010dine.\u00ab \u00bbIntimen, topel filmski objem, ki kljub temu, da se v celoti odvije v senci smrti problemati\u010dnega o\u010deta, iz\u017eareva radost in harmonijo.\u00ab \u00bbPripoved, ki razgrinja portrete vseh \u0161tirih deklet, ni melodramati\u010dno posladkana, ampak je prestreljena z ne\u017enostjo. Z ob\u010dudovanja vrednim umirjenim pogledom kamere posnet film, ki preseneti z nevsiljivo trpkostjo.\u00ab \u00bbNe da sestre nimajo fantov in problemov, toda vse to, s cinizmom vred, pu\u0161\u010dajo zunaj, pred vrati svojega samozadostnega zena. Ko o\u010de umre in ko ugotovijo, da imajo tudi 13-letno polsestro, sestrico, jo vzamejo k sebi, kar pa ni\u010desar ne spremeni – zdaj so \u0161tiri sestre, ki \u017eivijo samozadostno. Ni\u010d patolo\u0161kega ali sociopatskega ni v tem. Napetosti pridejo in grejo. Kot letni \u010dasi. Travme se pri\u017eigajo in uga\u0161ajo. Kot poletni ognjemeti. Ni\u010d grozljivega ali perverznega ne po\u010dnejo. Le \u017eiveti ho\u010dejo pod svojimi pogoji. To je njihova deklaracija o neodvisnosti in suverenosti.\u00ab ZA \u00bbSestrica<\/strong> torej ima svoje sen\u010dne plati, toda te so videti kot najbolj samoumeven del \u017eivljenja, ki sicer poteka v bolj banalnih opravilih. Ves ta film je v molu, v mehkobi in toplini ter japonski o\u010daranosti s \u010de\u0161njevimi cvetovi; pa tudi v minljivosti vseh teh trenutkov.\u00ab Hirokazu Koreeda, mojster sodobne japonske dru\u017einske drame (\u017delim si, Kakr\u0161en o\u010de, tak\u0161en sin), se vra\u010da s subtilno, tenko\u010dutno, v slikovito okolje starodavne Kamakure postavljeno zgodbo o \u0161tirih sestrah, ki se preko drobnih radosti in dru\u017einskih ritualov zlagoma povezujejo v dru\u017einsko celico.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8684,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8683"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8684"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8683"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u00bbSeveda, glavne junakinje filma so \u0161tiri sestre in lahko bi tudi rekli, da film govori o tem, kako najmlaj\u0161a sestra Suzu u\u010dvrsti svojo identiteto, najstarej\u0161a Sachi pa naposled sprejme svoje star\u0161e. A sam mislim, da se film \u0161e bolj kot na to osredoto\u010da na mesto in na \u010das, ki se zgo\u0161\u010da v njem. Prav tako kot morsko obalo obliva plima, ostaja mesto, kljub stalnim prihodom in odhodom njegovih prebivalcev, v svojem bistvu nespremenjeno \/…\/. Nekega dne v prihodnosti, ko bodo vsi liki iz zgodbe \u017ee pokojni, bodo v mesto pri\u0161li drugi ljudje in tu pre\u017eiveli del svojih \u017eivljenj. \u010clove\u0161ko \u017eivljenje se zdi neznatno kot zrno peska na pla\u017ei. \/…\/ Ne zanima me samo lepota pokrajine v Kamakuri \u2013 ali \u0161tirih sester \u2013, ampak tudi sprejemajo\u010d odnos tega obmorskega mesteca, ki vsrka in prevzema vse. \/…\/ Ljudje smo le \/…\/ del neke celote, mesto in njegov \u010das pa bosta ostala tudi, ko nas ve\u010d ne bo. S tega zornega kota sem re\u017eiral Sestrico<\/strong>. \/\u2026\/ Ta film govori tudi o o\u010detu sester, o Suzujini mami, babici, ljudeh, ki jih ni ve\u010d z njimi. Priklicati spomin nanje brez pomo\u010di flashbackov, pa\u010d pa skozi vedenje likov, skozi dialog (in re\u010di, kot je oblo\u017eeni kruhek s sardelicami), poleg tega pa prikazati, kako na sestre vplivajo \u010dustva, ki jih gojijo do teh ljudi \u2013 to ni bila lahka naloga.\u00ab
– Hirokazu Koreeda<\/p>\n
Hirokazu Koreeda (rojen leta 1962 v Tokiu na Japonskem) je po diplomi na univerzi Waseda pri neodvisni hi\u0161i TV Man Union posnel vrsto nagrajenih dokumentarcev. Leta 1995 je s celove\u010dernim igranim prvencem Fantomska svetloba<\/strong> (Maboroshi no hikari), zadr\u017eano dramo o vdovi, ki se u\u010di ljubiti svojega drugega mo\u017ea, nastopil v tekmovalnem programu bene\u0161kega festivala in osvojil nagrado zlata osella. Leto kasneje je posnel dokumentarec Brez spomina<\/strong> (Kioku ga ushinawareta toki) o mo\u0161kem, ki je zaradi napa\u010dnega zdravljenja ostal brez kratkoro\u010dnega spomina. Mednarodno prepoznavnost je Koreedi prinesel drugi igrani film \u010cudovito \u017eivljenje<\/strong> (Wandafuru raifu, 1998), nenavadna zgodba, postavljena v onstranstvo, kjer si lahko \u010dlovek, namenjen v ve\u010dnost, za popotnico izbere le en sam spomin. Leta 2001 je bil njegov film Razdalja<\/strong> (Distance) sprejet v tekmovalni program festivala v Cannesu, leta 2004 pa je pozornost mednarodne javnosti pritegnil film o otrocih, ki jih zanemarja mati, Nih\u010de ne ve<\/strong> (Dare mo shiranai); prejel je ve\u010d mednarodnih nagrad, njegov glavni igralec pa je v Cannesu kot najmlaj\u0161i v zgodovini festivala prejel nagrado za najbolj\u0161ega igralca. Leta 2006 se je s Hano<\/strong> (Hana yori mo naho), filmom, osredi\u0161\u010denim okrog teme ma\u0161\u010devanja, prvi\u010d preizkusil v \u017eanru zgodovinskega filma. Opa\u017eena sta bila tudi dru\u017einska drama \u0160e vedno zdru\u017eeni<\/strong> (Aruitemo aruitemo, 2008) o tihi napetosti med star\u0161i in otroki ter nenavadna ljubezenska prigoda napihljive lutke Kuki ningyo<\/strong> (2009), ki je do\u017eivela premiero v canski sekciji Posebni pogled. \u017delim si<\/strong> (Kiseki), ganljiva pripoved o dveh lo\u010denih bratih, ki \u017eivita v razli\u010dnih mestih in i\u0161\u010deta pot do ponovne zdru\u017eitve, je na festivalu v San Sebasti\u00e1nu prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij, leta 2013 pa je film Kakr\u0161en o\u010de, tak\u0161en sin<\/strong> (Soshite chichi ni naru), ki pripoveduje zgodbo dveh ob rojstvu zamenjanih otrok, prejel nagrado \u017eirije v Cannesu, \u0161e zlasti dobro pa je bil sprejet pri publiki, saj je prejel vrsto nagrad ob\u010dinstva in postal Koreedov najve\u010dji hit doslej. Leta 2012 je Koreeda posnel tudi TV-serijo Going My Home<\/strong>. Njegovi filmi najpogosteje padejo v \u017eanr dru\u017einske drame in rahlo\u010dutno obravnavajo klju\u010dna \u017eivljenjska vpra\u0161anja, kot so spomin, izguba in smrt, osrednje vloge pa pogosto zasedajo otroci.<\/p>\n
\u00bbZahvaljujo\u010d predvsem Koreedovemu mojstrskemu uravnavanju \u010dustvene ravni in diskretno lepi fotografiji Mikiye Takimota film povabi gledalce na skupno potovanje v topel objem svojega malome\u0161\u010danskega prizori\u0161\u010da in s tem bogato popla\u010da na\u0161o odpoved cinizmu. \/…\/ Prava privla\u010dnost filma le\u017ei v portretu malome\u0161\u010danske arkadije, kjer \u010das merijo vsako leto ponavljajo\u010di se dogodki \u2013 cvetenje \u010de\u0161enj, prihod ladij z ulovom sve\u017eih sardelic v pristani\u0161\u010de, poletni ognjemet, izdelava slivovega vina po babi\u010dinem receptu iz sade\u017eev starega drevesa na vrtu \u2013 in ni jih te\u017eav, ki jih dru\u017eina in skupnost ne bi mogli razre\u0161iti.\u00ab
– Nick Roddick, Sight & Sound<\/em><\/p>\n
– Maggie Lee, Variety<\/em><\/p>\n
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n
– Dan Fainaru, Screen Daily<\/em><\/p>\n
– Jessica Kiang, Indiewire<\/em><\/p>\n
– Steve Pond, The Wrap<\/em><\/p>\n
– Tom Grierson, Paste Magazine<\/em><\/p>\n
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n
– David Acacia, International Cinephile Society<\/em><\/p>\n
– Dave Calhoun, Time Out<\/em><\/p>\n
– Igor Brato\u017e, Delo<\/em><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n
<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"