{"id":8679,"date":"2020-01-03T13:12:55","date_gmt":"2020-01-03T12:12:55","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ryuzo-in-sedem-velicastnih\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:13","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:13","slug":"ryuzo-in-sedem-velicastnih","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ryuzo-in-sedem-velicastnih\/","title":{"rendered":"Ryuzo in sedem veli\u010dastnih"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Upokojeni \u0161ef jakuz Ryuzo \u017eivi umirjeno in dolgo\u010dasno \u017eivljenje starostnika. Ko nekega ve\u010dera pogleda globoko v kozarec sakeja, se domisli norega na\u010drta. Zbral bo sedmerico starih pajda\u0161ev in obudil neko\u010d donosen posel. \u010ceprav so veterani sprva tar\u010da posmeha, se kmalu zapletejo v pravi spopad z mladimi, novodobnimi pripadniki jakuze, ki je klanske ideale zamenjala za korporacijske. Kon\u010dni obra\u010dun stare in nove \u0161ole je neizogiben.<\/p>\n

Japonski auteur<\/em> gangsterskega filma \u010dudovito stiliziranega in \u010duda\u0161kega nasilja se vra\u010da k me\u0161anici komike in borbe, ki jo je izpilil v filmu Zatoi\u010di<\/strong>. Toda v gangsterski komediji, ki tehtnico odlo\u010dno prevesi na stran humorja, so re\u017eijske in scenaristi\u010dne vajeti trdno v rokah re\u017eiserjevega komi\u010dnega alter ega Beata Kitana.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV soseski, kjer sem odra\u0161\u010dal, smo otroci ob\u010dudovali dve vrsti ljudi: poklicne igralce baseballa in \u010dlane jakuze. Slednji so bili vedno zelo prijazni do nas. Dajali so nam \u017eepnino, nam kupovali sladkarije in podobne re\u010di. Hkrati pa so nas vzgajali. \u010ce so nas zalotili pri kajenju cigaret ali pitju alkohola, so nas okregali. Vedno so nam govorili: ‘Bodite dobri do svojih star\u0161ev in hodite v \u0161olo, sicer boste kon\u010dali kot mi.’ Sli\u0161ati je precej \u010dudno, kajne? Toda meni je pri\u0161lo do \u017eivega.\u00ab
– Takeshi Kitano<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Takeshi Kitano (Tokio, 1947)\u00a0vstopi v\u00a0svet zabavi\u0161\u010dne industrije leta 1972\u00a0pod psevdonimom \u00bbBeat\u00ab Takeshi; imenom, ki ga kot igralec uporablja \u0161e danes. Kot polovica dueta komedijantov Two Beats se ob koncu sedemdesetih na Japonskem uveljavi med vodilnimi osebnostmi tako imenovane manzai<\/em> (stand-up) komedije. S\u00a0svojim zna\u010dilnim na\u010dinom govora in nezgre\u0161ljivim obrazom v\u00a0osemdesetih zaslovi kot eden najbolj priljubljenih komikov. Z\u00a0odrov se kmalu preseli na televizijske ekrane, od tam pa na filmska platna, kjer iz igralca dozori v\u00a0re\u017eiserja, njegov lik pa do\u017eivi radikalno preobrazbo iz \u010duda\u0161kega komedijanta v\u00a0\u010duda\u0161kega nasilne\u017ea. Izjemen uspeh filma Ognjemet<\/strong> (Hana-bi, 1997<\/strong>) utrdi Kitanov sloves na mednarodnem filmskem prizori\u0161\u010du. Ognjemet<\/strong> je bil med drugim nagrajen z\u00a0zlatim levom za najbolj\u0161i film na festivalu v\u00a0Benetkah in dobil priznanje za najbolj\u0161i neevropski film po izboru Evropske filmske akademije. Prvi\u010d v\u00a0\u0161estih letih pri snemanju Lutk <\/strong>(Dolls)<\/strong>, desetega filma, ki ga podpi\u0161e kot scenarist in re\u017eiser, Takeshi Kitano ostane skrit za kamero. Od svojega re\u017eijskega prvenca Nasilni policaj <\/strong>(Sono otoko, ky\u00f4b\u00f4 ni tsuki) iz leta 1989\u00a0dalje Kitano namre\u010d pi\u0161e, re\u017eira, montira in nastopi skoraj v\u00a0vsakem svojem filmu, ki si v\u00a0neverjetnem tempu skoraj enega letno sledijo brez ob\u010dutnih nihanj v\u00a0kakovosti, izvirnosti in vedno ostrej\u0161i umetni\u0161ki rahlo\u010dutnosti. Leta 2003\u00a0za film Zatoi\u010di<\/strong> (Zat\u00f4ichi) v\u00a0Benetkah prejme srebrnega leva za najbolj\u0161o re\u017eijo in nagrado ob\u010dinstva za najbolj\u0161i\u00a0film. Na bene\u0161kem festivalu je bil premierno prikazan tudi Ahil in \u017eelva <\/strong>(Akiresu to kame), po filmih Takeshis’<\/strong> (2005) in Slava filmarju! <\/strong>(Kantoku banzai!, 2007) sklepni del Kitanove avtobiografske trilogije o tegobah umetnika, ki smo si ga lahko leta 2008 ogledali tudi na festivalu Liffe. Prvi del filmskega dvoj\u010dka akcijskih jakuza trilerjev Outrage <\/strong>(Autoreiji, 2010) in Beyond Outrage <\/strong>(Autoreiji: Biyondo, 2012) je bil prikazan v tekmovalnem programu festivala v Cannesu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTakeshiju Kitanu so najve\u010d kriti\u0161kega in komercialnega uspeha prinesli gangsterski filmi, od prebojnega Sonatine <\/strong>leta 1993 pa vse do uspe\u0161nice Beyond Outrage<\/strong>, prikazane v tekmovalnem programu bene\u0161kega festivala leta 2012. Toda naj bodo njegovi liki jakuz \u0161e tako srhljivo nasilni, premorejo vselej tudi drugo plat \u010drnega humorja. \/\u2026\/ V Kitanovem novem filmu ta komi\u010dni podton privre na povr\u0161je. Ryuzo<\/strong>, posnet po avtorjevem lastnem scenariju o tolpi ostarelih upokojenih jakuz, je zami\u0161ljen kot orgija smeha od za\u010detka do konca, brez kakr\u0161nihkoli turobnih razprav o tegobah staranja. In to mu pove\u010dini tudi uspe, \u010deprav ne \u0161kodi biti \u017eanrski ljubitelj, \u010de ho\u010de\u0161 ujeti vse interne \u0161ale. Kitano, ki je pri 68 letih zdaj tudi sam goden za upokojenske popuste, se br\u017ekone po\u0161ali na ra\u010dun svoje osivele dankai no sedai<\/em> generacije japonskih baby boomerjev \u2013 neko\u010d glavni frajerji so danes postarani in iz\u017eeti. Vsekakor pa se nor\u010duje iz \u017eanrskih formul filmov o jakuzah, na \u010delu z mitom plemenitega gangsterja.\u00ab
– Mark Schilling, The Japan Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSloviti japonski auteur Takeshi Kitano se v tej popolnoma nor\u010davi in za po\u010dit sme\u0161ni akcijski komediji, polni o\u010darljivega campa, s polno paro vra\u010da k svojim komi\u010dnim koreninam. Film re\u017eiserja, ki si je svetovni sloves prislu\u017eil s kriminalnimi dramami iz sveta jakuz, upodobi ostarelo dru\u0161\u010dino nekdanjih gangsterjev v samorefleksivni subverziji \u017eanra in v pome\u017eik re\u017eiserjevim lastnim zrelim letom. \/\u2026\/ Kitano se o\u010ditno ne boji rogati \u017eanru, ki ga je pomagal ustoli\u010diti v teku desetletij. In zavest, da se skupaj z nami glasno smeji absurdnosti pretiranih kli\u0161ejev in \u017eanrskih konvencij, podeli filmu \u010dudovito oseben pridih skromnega samoposmeha.\u00ab
– Harriet Clugston, The Upcoming<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160tevilnim vidikom, ki so skupni karieram Clinta Eastwooda in japonskega auteurja ter akcijskega zvezdnika Takeshija Kitana, lahko dodamo \u0161e enega: oba sta posnela vse bolj obvezno filmsko vrnitev starih dedcev. V Eastwoodovih Vesoljskih kavbojih<\/strong> je \u0161lo za upokojene astronavte, v Kitanovem Ryuzo in sedem veli\u010dastnih<\/strong> pa <\/strong>ostareli gangsterji odkrevsajo na ne ve\u010d tako nevarne ulice, da bi si povrnili nekdanje strahospo\u0161tovanje. \/\u2026\/ Resni\u010dna zvezda filma je Tatsuya Fuji (Cesarstvo \u010dutil<\/strong>), ostareli mo\u017e, ki ohrani svojo hladnokrvnost v slogu Toshira Mifuneja, \u010deprav je za pre\u017eivetje odvisen od po\u0161tirkanega sina. Ko ga ukani skupina ni\u010devih prevarantov, povezanih z organiziranim kriminalom nove vrste (njihova diverzificirana zlo\u010dinska dejavnost prej kot na mafijo spominja na strategijo korporacij), za\u010dne Ryuzo koprneti po dobrih starih \u010dasih, ko se je pred njim in njegovimi pajda\u0161i tresel ves Tokio.\u00ab
– John DeFore, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbJaponski mojster filma se po silovitem diptihu Outrage<\/strong> vra\u010da h komediji z bu\u010dno geriatri\u010dno farso Ryuzo in sedem veli\u010dastnih<\/strong>. Legendarni igralec Tetsuya Fuji (Cesarstvo \u010dutil<\/strong>) slastno zagrize v glavno vlogo, ki mu je kot ulita. Ryuzo je resda zbran in hladen kot \u0161pricer, a se preprosto ne more izogniti kupu nesmiselnih in komi\u010dnih situacij. Kitano, ki strelja sarkasti\u010dne \u0161ale in gege v rafalih, v filmu tudi nastopi kot postarani policist. Humorna fabula o duhu tovari\u0161tva znova potrdi komi\u010dno \u017eilico re\u017eiserja filmov Slava filmarju!<\/strong> in Takeshis’<\/strong>.\u00ab
– Simon Laperri\u00e8re, Mednarodni filmski festival Fantasia v Montrealu<\/p>\n

\u00bbTakeshi Kitano je posnel kopico nervoznih gangsteriad, v katerih yakuze niso nikoli pri\u0161li do pokojnine, tokrat pa se jim odkupi – nimajo se sicer bolje kot v Sonatini<\/strong>, Ognjemetu<\/strong>, Bratu<\/strong> ali Gnevu<\/strong>, vsaj tako dobro kot Jack Nicholson in Morgan Freeman v filmu Preden se stegneva<\/strong> pa.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbVes film namre\u010d preveva humorna atmosfera, ki jo Kitano gradi na situacijski in karakterni komiki. Vsak izmed sedmerice \u00bbveli\u010dastnih \u00ab ima vsaj eno lastnost, zna\u010dilno za filmskega gangsterja, kijih re\u017eiser vedno znova izrabi v komi\u010dne namene. Ob tem spretno parodira tudi \u0161tevilne druge kli\u0161eje \u017eanra gangsterskega filma, vse skupaj pa dopolni s pikrimi dialogi in \u0161alami, ki so enako pogosto zlobne kot skatolo\u0161ke po vsebini. Na nekaterih mestih se sicer zazdi, da je \u0161el Kitano v tej burki o postaranih gangsterjih predale\u010d, vendar film ob koncu izzveni kot humorna samorefleksija, s katero re\u017eiser komentira formalne in \u017eanrske okvire gangsterskega filma, ki ga je pilil ve\u010dino svoje re\u017eijske kariere.\u00ab
– \u0160pela Standeker, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav ne vsebuje brezkompromisnega eksperimentiranja in komedije absurda iz Kitanove nedavne avtobiografske trilogije, ki jo tvorijo Ahil in \u017delva<\/strong>, Slava filmarju<\/strong> in Takeshis<\/strong>, temve\u010d se ves \u010das dr\u017ei konvencionalnih \u017eanrskih vzorcev, ostaja film izrazito avtorski. Avtobiografskih podtonov ne manjka. Kitano je namre\u010d odra\u0161\u010dal v delavski \u010detrti, kjer so ga jakuze vzgajale, pripadnik jakuz pa naj bi bil domnevno tudi njegov o\u010de. Hkrati film vsebuje in odpira ve\u010dino osrednjih tem zna\u010dilnih za njegov opus. Vpra\u0161anja staranja, po\u0161kodb, smrti in smisla \u017eivljenja ter vloge mo\u0161kosti v japonski dru\u017ebi so kljub tu in tam prosta\u0161kim gegom in pomanjkanju navidezne subtilnosti vsepovsod navzo\u010da. In dajo slutiti, da je Ryuzo in sedem veli\u010dastnih<\/strong> eden klju\u010dnih filmov v Kitanovi filmografiji.\u00ab
– Matev\u017e Jerman, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Japonski auteur gangsterskega filma \u010dudovito stiliziranega in \u010duda\u0161kega nasilja se vra\u010da k me\u0161anici komike in borbe, ki jo je izpilil v filmu Zatoi\u010di. Toda v gangsterski komediji, ki tehtnico odlo\u010dno prevesi na stran humorja, so re\u017eijske in scenaristi\u010dne vajeti trdno v rokah re\u017eiserjevega komi\u010dnega alter ega Beata Kitana.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8680,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8679"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8680"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8679"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}