{"id":8677,"date":"2020-01-03T13:12:55","date_gmt":"2020-01-03T12:12:55","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/telo\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:13","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:13","slug":"telo","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/telo\/","title":{"rendered":"Telo"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Mrli\u0161ki oglednik Janusz in njegova h\u010derka Olga se vsak po svoje, bolj ali manj neuspe\u0161no, soo\u010data z izgubo Olgine matere. Mo\u0161ki z otopelostjo in cinizmom sledi svoji dnevni delovni rutini, medtem ko ima Olga vse ve\u010dje te\u017eave z bulimijo. Ko dekle zaradi motenj hranjenja pristane v bolni\u0161nici, se v dru\u017einsko dinamiko vme\u0161a psihoterapevtka Anna, ki je pred leti izgubila otroka in je prepri\u010dana, da lahko komunicira z umrlimi.<\/p>\n<p>Poljska re\u017eiserka v tragikomi\u010dni psiholo\u0161ki drami preplete usode treh posameznikov \u2013 mrli\u0161kega oglednika, njegove bulimi\u010dne h\u010derke in njene terapevtke \u2013 ter tri raznolike poglede na vpra\u0161anja telesa in duha. Srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na lanskem Berlinalu.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbHotela sem posneti film o anoreksiji. Dolgo sem razmi\u0161ljala o njem, potem pa zamisel opustila, saj se mi je zdela tema preve\u010d hermeti\u010dna in zaprta, da bi dosegla ob\u010dinstvo. Toda zgodba o Olginem zna\u010daju in dejstvo, da telesu pripisujemo mnogo raznolikih pomenov, sta \u0161e vedno burila moje misli. Telo \u2013 fizi\u010dno, astralno, mrtvo \u2013 lahko obravnavamo kot predmet, lahko ga obo\u017eujemo ali sovra\u017eimo. \/\u2026\/ Zgodba se odvija na Poljskem v dana\u0161njem \u010dasu, \u010deprav se na prvi pogled zdi, kot bi se dogajala pred dvajsetimi leti. In to je nekaj, kar sem hotela pokazati. Le streljaj od novih, trendovskih trgovin z organsko hrano \u017eivijo ljudje natanko tako, kot so \u017eiveli v 90. letih. Poljska obi\u010dajnih ljudi ni tako &#8216;fotogeni\u010dna&#8217;, in to so tisti ljudje, ki jih \u017eelim prikazati. Tisti, ki zaslu\u017eijo manj od povpre\u010dne pla\u010de in jih od hipsterskih barov v njihovi soseski lo\u010di globok prepad. Na tiso\u010de jih je. Danes, \u010detrt stoletja po padcu komunizma, se v de\u017eeli, ki se iz dneva v dan spreminja, kjer Cerkev nima ve\u010d tako mo\u010dnega vpliva na politiko, ljudje dolo\u010dene generacije preprosto po\u010dutijo izgubljene.\u00ab<br \/>&#8211; Ma\u0142gorzata Szumowska, re\u017eiserka in soscenaristka<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/> Ma\u0142gorzata Szumowska (1973, Krakov) je po opravljenem \u0161tudiju na sloviti filmski \u0161oli v Lod\u017eu sprva snemala kratke in dokumentarne filme, nato pa leta 2000 zre\u017eirala celove\u010derni igrani prvenec <strong>Sre\u010dni \u010dlovek <\/strong>(Szcz\u0119\u015bliwy cz\u0142owiek), ki ji je prinesel nominacijo Evropske filmske akademije. Za film <strong>33 prizorov iz \u017eivljenja<\/strong> (33 sceny z \u017cycia) je leta 2008 prejela srebrnega leoparda na festivalu v Locarnu. Igrana celove\u010derca <strong>Ono <\/strong>(2004) in <strong>Elles <\/strong>(2011), drama o \u0161tudentski prostituciji z Juliette Binoche v glavni vlogi, sta bila na festivalu v Berlinu prikazana v sekciji Panorama. V tekmovalni program se je tam uvrstil film <strong>V imenu \u2026 <\/strong>(W imie&#8230;, 2013). Re\u017eiserkin \u0161esti celove\u010derni igrani film <strong>Telo <\/strong>je ob kopici drugih nagrad po\u017eel tudi srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo na lanskem Berlinalu.\u00a0<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbMra\u010dno komi\u010dno razglabljanje o tem, kaj pomeni biti \u017eiv, kako se ljudje spopadajo z izgubo in kaj sledi po smrti. Zgodbe treh likov s popolnoma razli\u010dnimi pogledi na izgubo tr\u010dijo v filmu <strong>Telo<\/strong> poljske re\u017eiserke Ma\u0142gorzate Szumowske, ki ga \u010duda\u0161ki humor in nasprotujo\u010di si pogledi na svet spreminjajo v skorajda kubisti\u010dno absurdno komedijo. \/\u2026\/ Kot antropolo\u0161ka \u0161tudija sodobne Poljske film razkriva de\u017eelo navzkri\u017enih samopodob, razpeto med udobja sodobnosti in miselnost starega sveta \u2026\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSzumowska je \u017ee z dramo o prostituciji <strong>Elles <\/strong>pokazala zanimanje za telesne zlorabe \u2013 zlasti \u017eenskih teles \u2013, tokrat pa se tematike loti bolj duhovito in raznoliko \u2026 \/\u2026\/ Ve\u0161\u010da fotografija Micha\u0142a Englerta (<strong>Kongres<\/strong>) uokviri bizarno dogajanje v zamrznjene \u0161irokoplanske kompozicije, ki \u0161e poudarijo vsepre\u017eemajo\u010d ob\u010dutek osamljenosti v filmu in svetu, kjer se edina odre\u0161itev morda skriva v do\u017eivetju zunajtelesne izku\u0161nje.\u00ab<br \/>&#8211; Jordan Mintzer, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSzumowska odkriva absurdnost v malodane vsaki situaciji, zlasti pri liku Anne, ki je bole\u010de iskrena v svojih zunajsvetnih nazorih, medtem ko vsi trije igralci z vso pristnostjo uprizarjajo obe\u0161enja\u0161ki humor. Toda pod humorjem tli hrepenenje po \u010dlove\u0161kem stiku. \/\u2026\/ Re\u017eiserka ne podcenjuje travm svojih likov, pa\u010d pa poka\u017ee, da lahko \u0161e tako neznatna gesta spremeni potek \u010dlovekovega \u017eivljenja. \/\u2026\/ \u010ceprav film prej kot gladko teko\u010da zgodba u\u010dinkuje kot kola\u017e epizod, ponuja trenutke izjemne pronicljivosti in rahlo\u010dutnosti, kakr\u0161en je o\u010darljivi prizor zapeljevanja, medtem ko zaklju\u010dek filma, v katerem se trije liki pove\u017eejo prek najosnovnej\u0161e oblike sporazumevanja, dr\u017eanja rok, s svojo preprostostjo nadvse zadovolji.\u00ab<br \/>&#8211; Amber Wilkinson, <em>Eye For Film<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSzumowsko o\u010ditno fascinira telo kot prevodnik du\u0161e in, v bolj abstraktnem smislu, kot metafora za nacionalno identiteto, saj lahko to telesno \u0161tudijo bole\u010dine in njeno motrenje \u017eenske negotovosti zlahka interpretiramo kot poskus preiskovanja skrivnih koti\u010dkov narodove psihe. K sre\u010di se ekscentri\u010dni ton te nekonvencionalne drame nazadnje vrne k vpra\u0161anju \u017ealovanja in v \u010dudovito preprostem zaklju\u010dnem prizoru uspe spojiti ves film v celoto &#8230;\u00ab<br \/>&#8211; Patrick Gamble, <em>CineVue<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPosneti dober za\u010detek in konec filma je delikatna umetnost, zlasti \u010de podobe in dialogi, ki se odvijejo med njima, ohranijo enako zavidljivo raven. Uvodni prizor <strong>Telesa<\/strong>, melanholi\u010dnega in posejanega s trenutki pretanjenega, a \u010duda\u0161kega humorja, naka\u017ee obet, ki ga avtorica tudi izpolni: bradati mrli\u0161ki oglednik Janusz se pripelje k reki, na bregu katere se je obesil neki mo\u0161ki. Vidimo ga viseti visoko na drevesu, nato v bli\u017enjem posnetku, ko ga snemajo z veje, \u010deprav je kamera ves \u010das diskretno usmerjena na \u017eive in na mrtvega. Toda medtem ko prvi razpravljajo o dogodku, obe\u0161enec za njihovimi hrbti vstane in se veselo opote\u010de pro\u010d.\u00ab<br \/>&#8211; B\u00e9n\u00e9dicte Prot, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ <strong>Telo,<\/strong> poljska obe\u0161enja\u0161ka obdukcija sodobnih odnosov do telesa. \/\u2026\/ Posmrtno \u017eivljenje, ki ga kli\u010de <strong>Telo,<\/strong> \u0161e najbolj spominja na cyberspace, v katerem si ljudje oddahnejo, saj lahko tam \u017eivijo brez telesa, anatomije in anoreksi\u010dne tesnobe, kot del globalne cyber zavesti, kot dadaisti\u010dni menihi, hedonisti\u010dni pogani, anarhisti\u010dni profeti, eteri\u010dni nekromantiki in fraktalni boemi, vzvi\u0161eni kritiki dru\u017ebe, zunanjega sveta, &#8220;omejene&#8221; realnosti in telesa.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Poljska re\u017eiserka v tragikomi\u010dni psiholo\u0161ki drami preplete usode treh posameznikov \u2013 mrli\u0161kega oglednika, njegove bulimi\u010dne h\u010derke in njene terapevtke \u2013 ter tri raznolike poglede na vpra\u0161anja telesa in duha. Srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na lanskem Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8678,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8677"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8678"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8677"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}