Ellon, 11. stoletje, nekje sredi mra\u010dnih, blatnih, s krvjo prepojenih \u0161kotskih planjav. Macbeth, divji bojevnik in zvesti general vojske kralja Duncana, v brutalnem boju naposled ugonobi vodjo uporni\u0161kih sil. Po bitki mu pot prekri\u017eajo tri \u017eenske, mrhovinarke, ki skubijo trupla padlih vojakov, in Macbethu prerokujejo, da bo neko\u010d postal kralj. Medtem doma, v oddaljenem Invernessu, Lady Macbeth, ki svojega mo\u017ea ni videla \u017ee leta, \u0161e vedno \u017ealuje zaradi izgube njunega edinega otroka. Ko pa prejme mo\u017eevo pismo, v katerem ji Macbeth poro\u010da o prerokbi, v njeni ranjeni du\u0161i vzklije seme zla \u2013 podel na\u010drt, kako mo\u017eu odpreti pot do prestola.<\/p>\n
Michael Fassbender in Marion Cotillard na \u010delu sodobne reinterpretacije Shakespearjeve tragedije \u2013 silovite, surove, napete spirale nebrzdane sle po oblasti, ki jo hrani travma iz preteklosti.<\/p>\n
iz prve roke<\/strong> portret avtorja<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbKurzelov Macbeth<\/strong> je v meglice ovita, blatna, krvava, zemeljska zadeva, deloma \/…\/ posneta v bli\u017enjih planih s kamero iz roke, ki omogo\u010da, da so obi\u010dajno zakri\u010dane replike intimno za\u0161epetane, trpe\u010da obraza Michaela Fassbenderja (kot Macbetha) in njegove gospe (Marion Cotillard) pa srhljivo stopita v fokus. \/…\/ Kurzel vse nadnaravne elemente drame usidra v materialni svet. \/…\/ Ta telesnost v kombinaciji z intenzivnostjo igre preoblikuje Shakespearjevo najstra\u0161ljivej\u0161o dramo v realisti\u010den spust v posttravmatsko stresno motnjo.\u00ab \u00bbKamera se pozibava, kot bi jo v nestanovitnem svetu nosil veter. Kurzel besedila ni skraj\u0161al v tolik\u0161ni meri kot Kurosawa, a njegovi s \u0161kotskimi naglasi opremljeni igralci bolj momljajo kot deklamirajo in film ve\u010d kot z besedami pove s podobami. To je zelo gestikulativen film. Medtem ko na\u010drtujeta umor, si Macbethova gledata iz o\u010di v o\u010di, zatopljena v \u0161epet, njune roke pa pod debelimi plastmi oblek i\u0161\u010dejo meso: umor kot afrodiziak.\u00ab \u00bbTo ni tradicionalen odrski Macbeth<\/em>, stla\u010den v klavstrofobi\u010dne interierje. Spo\u010det je na \u0161irni \u0161kotski planjavi (in skoraj zasen\u010den od nje), ki spominja na Srednjo zemljo Petra Jacksona. Film nikoli zares ne zapusti boji\u0161\u010da \/…\/. To je smrtno resen Macbeth<\/em> s fascinantnimi trenutki in prebliski bistroumnih uvidov, \/…\/ poln bojev v upo\u010dasnjenih posnetkih, stiliziranih krvavih kopeli in bojevitega rjovenja.\u00ab \u00bbIzobilje dima in meglic bogatih razgledov, in vsako sre\u010danje se zgodi na vrhu slikovitega grebena ali sredi mogo\u010dnega, od vremena bi\u010danega barja; to je Shakespeare v divjini, njegova poezija pa je bolj vizualna kot verbalna.\u00ab \u00bbKurzel \/…\/ je posnel film, ki je, \u010de citiram \u010darovnice, krvav, drzen in neomajen. Iz drame je izsesal vsako sled odrske zadu\u0161ljivosti ter jo nadomestil z blatom in krvoprelitjem protivojnega filma ter stilizirano neposrednostjo grafi\u010dnega romana \/…\/.\u00ab \u00bbKarkoli \u017ee si bodo gledalci mislili o Kurzelovem Macbethu<\/strong>, med ogledom filma gotovo ne bodo razmi\u0161ljali o Macbethu<\/strong> Polanskega ali Wellesovem Macbethu<\/strong> ali kateremkoli drugem Macbethu<\/strong> \u2013 \u017ee samo to je zavidanja vreden dose\u017eek.\u00ab \u00bbMichael Fassbender in Marion Cottilard sta odli\u010dna kot lord in lady Macbeth. Prav tako je pomembno, da Kurzel ustvari robato fizi\u010dno in mentalno pokrajino Shakespearjeve drame; pokrajino, v kateri sta osebno in politi\u010dno nelo\u010dljiva, v kateri so obrazi prav toliko nepopustljivi kot kamni in gore, ki jih obkro\u017eajo, in v kateri je le eno krvavo dejanje potrebno, da osvobodi kaos prelivanja krvi \/\u2026\/.\u00ab \u00bbShakespearjeva \u0161kotska igra je v novi filmski razli\u010dici bolj epska kot kdaj prej, a re\u017eiser doka\u017ee, da je upodobitev \u010dlovekove predaje temnim stranem du\u0161e bolj filmi\u010dna kakor naslednji korak, postopno pogrezanje du\u0161e v grozo te teme.\u00ab \u00bbMacbeth<\/strong> – posnet po najkraj\u0161i Shakespearovi tragediji, ki je v zadnjih letih do\u017eivela kopico ekranizacij – je robusten film o robustnih temah (pohlep, politi\u010dne ambicije, sla po oblasti, tiranija, megalomanija, ma\u0161\u010devanje), toda tako stiliziran, kot da je robustnost zadnje estetsko do\u017eivetje, ki nam je \u0161e ostalo. \/\u2026\/ Macbeth<\/strong> je obdukcija politike, posneta skozi mrtve o\u010di krvi, blata, megle, ognja in pepela.\u00ab ZA+ \u00bb\u010ce je Goethe tragedijo Macbeth<\/em> ozna\u010dil kot Shakespearovo najbolj\u0161e gledali\u0161ko besedilo, je ta v re\u017eiji Justina Kurzela najbolj dovr\u0161ena filmska priredba. Avstralski re\u017eiser gradi more\u010de vzdu\u0161je, a nas z njim ne dolgo\u010dasi \u2013 kadri so premi\u0161ljeni, prizori udarni, stil brezhiben. \u010cudovita, hladna in megli\u010dasta \u0161kotska vi\u0161avja odsevajo notranji boj protagonistov in nas ob turobni zvo\u010dni podlagi re\u017eiserjevega brata (Jed Kurzel) prero\u0161ko popeljejo do neizbe\u017enega konca.\u00ab \u00bbNajnovej\u0161i filmski Macbeth<\/strong> je magistralen primer posodobljene klasi\u010dne tragedije, ki ji ne manjka niti sodobnega odseva niti umetni\u0161kega dotika.\u00ab \u00bbMichael Fassbender je naslovni lik zaigral kot utrujenega vojaka, ki na prizori\u0161\u010de \u017ee vstopi dokaj du\u0161evno na\u010det. Zato toliko la\u017ee nasede blodnjam odtujene \u017eene, ki jo je korektno odigrala Marion Cotillard. Sredina in iztek filma sledita potopu para v popolno blaznost, dokler se videno dejansko ne razblini v krvavo meglo. Kurzel je ustvaril surovo, zgodovinsko prepri\u010dljivo ter zagotovo eno najbolj nepozabnih filmskih priredb Shakespearovih del nasploh.\u00ab Michael Fassbender in Marion Cotillard na \u010delu sodobne reinterpretacije Shakespearjeve tragedije \u2013 silovite, surove, napete spirale nebrzdane sle po oblasti, ki jo hrani travma iz preteklosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8670,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8669"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8670"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8669"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u00bbZanima me, kako nasilje opredeljuje ljudi; zanima me, kako ga ljudje izkoristijo za zapolnitev praznine v svojem \u017eivljenju. Mislim, da je Macbeth rojen iz sveta nasilja: bojevnik je, nasilje ga obkro\u017ea, del njega je. Zares me je pritegnila misel, da se Macbeth skozi nasilje skoraj osvobodi, \u0161e zlasti z Duncanovim umorom, in se nato pogrezne vanj, v njem najde nekak\u0161en mir. Zanima me torej, kako ljudje opravi\u010dujejo nasilje, kako ga uporabljajo in kako v njem najdejo normalnost. \/\u2026\/ Kak\u0161en \u010das je bil to in kako brutalen? Zelo me je spominjal na vestern, na pokrajino in vzdu\u0161je, ki se mi je zdelo veliko bolj nevarno, kot sem ga kadarkoli videl v priredbah Macbetha<\/em>. Senca vojne in prilo\u017enost, da na platnu to prika\u017eem na zelo filmski na\u010din \u2013 kako se Macbeth odziva na vojno oziroma v kolik\u0161ni meri je njen produkt in kako to vpliva na njegovo \u017eeljo postati kralj \/…\/ \u010cutili smo, da prav vse vidike filma narekujejo liki. Kostumi so bili videti, kot da bi jih se\u0161ili liki sami in lahko si prav ob\u010dutil njihove \u0161ive in teksturo. Krona je bila narejena iz kosti. Svet filma je deloval organsko, brutalno in naravno \u2013 nekako tako kot v vesternu \u2013 in tudi pokrajina je v like vtisnila svoj pe\u010dat ter jih stalno opominjala, kako neznatni so. Vse se je zgodilo zelo naravno, vse je iz\u0161lo iz namere, da bi bili \u010dim bolj zvesti prostoru, da bi verze vpeli v zunanja prizori\u0161\u010da in dopustili, da se elementi narave za\u017erejo v poezijo na zelo intuitiven na\u010din. To je bilo izhodi\u0161\u010de za vse, celo za glasbo. In ko smo se enkrat odlo\u010dili, da film tako trdno ukoreninimo v prostor in da bo ta prostor brutalen, skoraj kot bi ga vzeli iz katere izmed knjig Cormaca McCarthyja, je to narekovalo vse ostalo.\u00ab
– Justin Kurzel<\/p>\n
Justin Kurzel (rojen leta 1974 v Gawlerju, Ju\u017ena Avstralija) je filmski re\u017eiser in scenarist, poleg tega pa tudi eden najvidnej\u0161ih avstralskih gledali\u0161kih scenografov. Na Victorian College of the Arts je diplomiral s kratkim filmom Blue Tongue <\/strong>(2005), ki je bil prikazan na ve\u010d mednarodnih filmskih festivalih, v Melbournu pa je osvojil tudi nagrado za najbolj\u0161i kratki film. Njegov celove\u010derni prvenec Umori v Snowtownu<\/strong> (Snowtown, prikazan v Kinodvoru v okviru pete edicije No\u010di grozljivk), srhljiv, naturalisti\u010den portret najbolj zloglasnega serijskega morilca v zgodovini Avstralije, je leta 2011 prejel posebno omembo \u017eirije v sekciji Teden kritike na festivalu v Cannesu in nagrado ob\u010dinstva na festivalu v Adelaidi, Kurzelu pa je Avstralska akademija za film in televizijo (AACTA) podelila tudi nagrado za najbolj\u0161ega re\u017eiserja. Kurzel prav tako uspe\u0161no re\u017eira ve\u010dkrat nagrajene oglase in glasbene videospote. Leta 2013 je v celove\u010derni omnibus The Turning<\/strong>, priredbo kratkih zgodb iz istoimenskega romana Tima Wintona, prispeval segment Boner McPharlin’s Moll<\/strong>. Macbeth<\/strong> je njegov drugi celove\u010derec.<\/p>\n
\u00bbStra\u0161ljivo visceralen in brezhibno odigran film, sve\u017ea, po\u017eivljajo\u010da posodobitev, ne glede na to, da ostaja \u010dudovito ukoreninjena v zgodovino. \u010ceprav odli\u010dno izbran igralski ansambel s Shakespearjevimi besedami ravna nadvse skrbno, je strastno \u010dutni na\u010din pripovedovanja avstralskega mojstra tisti, ki iz Shakespearjeve igre ustvari film za dana\u0161nji \u010das \u2013 \u010deravno preve\u010d okruten, da bi ga prikazovali v \u0161olah.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n
– Anton Bitel, Little White Lies<\/em><\/p>\n
– David Jays, Sight & Sound<\/em><\/p>\n
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n
– Mark Kermode, The Observer<\/em><\/p>\n
– Nicholas Barber, BBC<\/em><\/p>\n
– Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/em><\/p>\n
– Andrej Gustin\u010di\u010d, MMC RTVSLO<\/em><\/p>\n
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
– An\u017ee Lebinger, Torek ob petih<\/em><\/p>\n
– Neva Mu\u017ei\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"