{"id":8661,"date":"2020-01-03T13:12:45","date_gmt":"2020-01-03T12:12:45","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dom-2\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:13","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:13","slug":"dom-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dom-2\/","title":{"rendered":"Dom"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>V petnadstropnem bloku, ki je bil zgrajen kot samski dom gradbenih delavcev, \u017eivijo mo\u017eje, ki so kot mladeni\u010di pri\u0161li iz Bosne, trideset let gradili Slovenijo in po bankrotu gradbenih podjetij ostali brez vsega. V prvem nadstropju stanujejo mladostniki, ki so u\u0161li iz razbitih dru\u017ein in jim je ljub\u0161e socialno skrbstvo mladinskega doma. Tukaj so tudi delo\u017eiranci, ki i\u0161\u010dejo najcenej\u0161o streho nad glavo. Ve\u010dina ima v hi\u0161i le le\u017ei\u0161\u010de; nih\u010de ne re\u010de, da je tu doma. Poleg socialne odrinjenosti pa imajo prebivalci \u0161e nekaj skupnega: zgodbe.<\/p>\n<p>V Portoro\u017eu nagrajeni dokumentarec Metoda Pevca skozi intimne izpovedi prebivalcev naslika grenko fresko hi\u0161e, ki nosi ime dom, \u010deprav tam ni nih\u010de zares doma.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bb\u017divim v delavskem predmestju, ki so mu v bolj\u0161ih \u010dasih rekli tudi rde\u010di becirk. Tovarne so se preselile ali propadle. V sosednji ulici stoji delavski dom. Pogosto sem se sprehajal mimo njega in gledal v okna brez zaves, za okni gole stene, na stropu \u017earnice brez lestencev, na vrvicah so se su\u0161ile nogavice in delavske obleke. V\u010dasih je bilo videti kak obraz na oknu, utrujen, zgaran in zami\u0161ljen. Slutil sem, da so za temi okni tudi te\u017eke zgodbe. Vedel pa sem tudi, da bo te\u017eko priti do njih, \u010deprav so z ulice samo ena vrata. Bilo je zelo te\u017eko vstopiti. Izstopil pa \u0161e vedno nisem. \/&#8230;\/ Novinarje je vedno zanimal samo fenomen. Recimo izkori\u0161\u010danje delavcev. \/&#8230;\/ Moj namen je bil diametralno nasproten. Mene so zanimali ljudje, stanovalci tega doma, njihova \u010dustva, njihovo razo\u010daranje, njihov proletarski poraz, skratka, \u010dlove\u0161ka dimenzija. \/&#8230;\/ Najprej med obema skupinama nisem videl sti\u010dne to\u010dke, po\u010dasi pa sem ugotovil, da gre za podobno stvar kot pri <strong>Aleksandrinkah<\/strong>: na eni strani so o\u010detje, ki so lo\u010deni od svojih otrok, na drugi otroci, ki ne morejo \u017eiveti s svojimi star\u0161i. Na neki na\u010din so kompatibilni, \u010deprav imajo lo\u010dena \u017eivljenja: vsak svoj vhod, svoje nadstropje \u2013 vsi se poznajo na videz, a so se morda \u0161ele na premieri filma prvi\u010d uradno spoznali.\u00ab<br \/>&#8211; Metod Pevec<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Metod Pevec se je za potrebe snemanja filma tudi sam za\u010dasno naselil v dom na ulici Vide Pregar\u010deve. Ker mu lastnik stavbe, podjetje Vegrad d.d. v ste\u010daju, ni hotel izdati dovoljenja za snemanje, je najel je kletno sobo in snemal brez dovoljenja.<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Metod Pevec (rojen leta 1958 v Ljubljani) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in primerjalne knji\u017eevnosti. Pred in med \u0161tudijem je igral v \u0161tevilnih slovenskih in jugoslovanskih celove\u010dernih filmih in TV-serijah; njegova najbolj znana vloga je lik partizana Berka iz filma <strong>Nasvidenje v naslednji vojni<\/strong> (1980) \u017divojina Pavlovi\u0107a. Danes dela predvsem kot filmski in televizijski re\u017eiser, scenarist in pisatelj. Kot re\u017eiser in scenarist se je podpisal pod igrane celove\u010derne filme <strong>Carmen<\/strong> (1995), <strong>Pod njenim oknom<\/strong> (2003), <strong>Estrellita \u2013 pesem za domov<\/strong> (2007), <strong>Hit poletja<\/strong> (2008), <strong>Lahko no\u010d, gospodi\u010dna<\/strong> (2011) in <strong>Vaje v objemu<\/strong> (2012), TV-serijo <strong>Se zgodi<\/strong> (2005) ter dokumentarce <strong>Film pred oltarjem<\/strong> (2006), <strong>Aleksandrinke<\/strong> (2011) in <strong>Dom<\/strong> (2015).<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbKo se Metod Pevec v svojih dokumentarnih delih loti raziskovanja intimnih zgodb posameznikov, se te v njegovi pripovedi vedno znova zlijejo s \u0161ir\u0161im dru\u017ebenim okoljem. Tako je bilo v <strong>Aleksandrinkah<\/strong> in tako je tokrat, v njegovem novem in znova izvrstnem dokumentarnem zapisu, filmu <strong>Dom<\/strong>. S tem ustvari \u017eiv in nadvse prepri\u010dljiv portret neke konkretne dobe, portret skupnosti v \u010dasu, v katerem spoznamo in vzljubimo vsak posamezni obraz, a tudi tistega skupnega, kolektivnega duha obravnavanega \u010dasa. V dobrem in slabem.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Dom<\/strong> je intimen dialog s &#8216;prekletimi Bosanci&#8217;, kot se vidijo skozi slovenske o\u010di, ki brez patetike in senzacionalizma odpira zgodbo, s katero se slovenska dru\u017eba \u0161e vedno te\u017eko spoprime.\u00ab<br \/>&#8211; Ana Jurc, <em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDokumentarec <strong>Dom<\/strong> Metoda Pevca je izbru\u0161ena podoba posledic anomalij slovenske tranzicije. \/\u2026\/ Pevec se mojstrsko izogne populisti\u010dnemu senzacionalizmu in moraliziranju \/\u2026\/. Njegova kamera, ki spremlja pretresljive izpovedi, se vedno ugasne pravo\u010dasno, ne manipulira niti za hip, pri tem pa \u0161e zdale\u010d ni hladna. Z monta\u017eo slike in zvoka, ki preliva eno izpoved v drugo, dose\u017ee ravno pravo mero poeti\u010dnosti in zadr\u017eanosti obenem. <strong>Dom<\/strong> je dokumentarec, ki postavlja pred nas eno najbolj ne\u010dastnih zgodb slovenske tranzicije ter obenem opozarja, kako so se v slovenski dru\u017ebi temeljno razsuli osnovni vrednostni gradniki vsake zdrave dru\u017ebe.\u00ab<br \/>&#8211; \u017denja Leiler, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav gre za klasi\u010den dokumentarec z govore\u010dimi glavami, je to privla\u010den in zelo gledljiv film. Gladki prehodi med razli\u010dnimi intervjuji delujejo kot lepilo med gledalcem in filmskim platnom, in \u010deprav se s prodajnega vidika zdi, da je naravni habitat filma televizija, je Pev\u010dev trud najbolj popla\u010dan v temi kinodvorane: gledalec se tu po\u010duti tako povezanega s protagonisti, kot da bi njihove zgodbe poslu\u0161al v \u017eivo, v tisti veliki sivi hi\u0161i ob \u017eelezni\u0161ki progi.\u00ab<br \/>&#8211; Vladan Petkovi\u0107, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV filmu se \/\u2026\/ izmenjujejo glasovi pri\u010devalk in pri\u010devalcev iz dveh obrobnih in deprivilegiranih skupin ali, bolje: to ni toliko polifonija pri\u010devalk in pri\u010devalcev kakor pa \u017ertev dveh vrst razbitin: dru\u017einskih razbitin, iz katerih so dekleta, ki so se bodisi sama odpovedala neznosnim dru\u017einskim razmeram bodisi so se dru\u017eine oziroma njihovi ostanki njim, socialno skrbstvo pa jih je namestilo v ta dom, kjer se privajajo neki socializaciji, spoprijemajo s problemi adolescence in po\u010dasi sestavljajo svojo individualnost. Bosanski delavci pa so iz druga\u010dnih razbitin: ve\u010dina jih je iz Vegrada, iz propadlega gradbenega podjetja, ki pa je kot primer skorumpiranega poslovnega modela simptom &#8216;druga\u010dnih \u010dasov&#8217;, druga\u010dne dru\u017ebe in politike, kakr\u0161ne \u0161e zlasti tisti, ki so v tem domu \u017ee iz 80. let prej\u0161njega stoletja, niso vajeni \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Dom<\/strong> je dokumentarec o domu, ki ni dom, in &#8220;tujih&#8221; delavcih (Ekremu, Fadilu, Hasibu M., Hasibu U., Izetu itd.), ki so v Slovenijo verjeli \u0161e bolj kot sami Slovenci. Kot pravi eden izmed njih: \u00bbSlovenija je bila neko\u010d Slovenija.\u00ab Zdaj ni ve\u010d. Vsi ti delavci, ki \u017eivijo v Samskem domu, so neko\u010d delali za Vegrad: \u00bb<em>Na Vegrad smo bili vezani tako kot na dru\u017eino.<\/em> \/\u2026\/\u00ab Preden ni bilo ve\u010d. Hilda Tov\u0161ak je zdaj v zaporu, a je na bolj\u0161em kot oni. \/\u2026\/ Vzporedno z zgodbo o nevidnih delavcih se pretika zgodba o puncah, ki so iz razli\u010dnih razlogov pristale v Mladinskem domu Jar\u0161e &#8211; polne upanja in sanj odra\u0161\u010dajo v Slovenijo, ki ni ve\u010d dom.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V Portoro\u017eu nagrajeni dokumentarec Metoda Pevca skozi intimne izpovedi prebivalcev naslika grenko fresko hi\u0161e, ki nosi ime dom, \u010deprav tam ni nih\u010de zares doma.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8662,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8661"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8662"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8661"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}