{"id":8653,"date":"2020-03-30T11:33:33","date_gmt":"2020-03-30T09:33:33","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/1001-noc-obupan\/"},"modified":"2020-03-30T12:02:09","modified_gmt":"2020-03-30T10:02:09","slug":"1001-noc-obupan","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/1001-noc-obupan\/","title":{"rendered":"1001 no\u010d: Obupan"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Na Portugalskem, v evropski dr\u017eavi v krizi, se filmski re\u017eiser odlo\u010di, da bo iz bedne realnosti, v katero je pogreznjen, zgradil izmi\u0161ljene zgodbe. Ko pa v svojem delu ne uspe odkriti smisla, strahopetno pobegne in izziv naprti prelepi \u0160eherezadi. Ta bo potrebovala veliko poguma in zanosa, da ne bo kralja dolgo\u010dasila z zgodbami o nesre\u010dni de\u017eeli. Ko druga za drugo minevajo no\u010di, se nemir preve\u0161a v obup in nato v za\u010daranost.<\/p>\n<p>Portugalski <em>auteur<\/em> Miguel Gomes (<strong>Tabu<\/strong>) je z monumentalno trilogijo <strong>1001 no\u010d <\/strong>(<strong>Nemiren<\/strong>, <strong>Obupan<\/strong>, <strong>Za\u010daran<\/strong>) po navdihu duha in strukture \u0160eherezadinih pripovedk stkal alegori\u010dno in aktualno politi\u010dno tapiserijo sodobne Portugalske v prime\u017eu \u00bbpolitike zategovanja pasu\u00ab.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbPo filmu <strong>Tabu<\/strong> sem razmi\u0161ljal, da bi \u0161el snemati v Mehiko. Nato pa se je Portugalska zna\u0161la v hudem prime\u017eu gospodarske krize in lahko sem videl, kako se dru\u017eba spreminja. Zato sem si rekel: zdaj ne morem oditi, ostati moram tu in nekaj narediti. Ker sem filmar, sem se \u010dutil dol\u017enega upodobiti trenutno dogajanje v moji de\u017eeli, v moji dru\u017ebi. Ni\u010d drugega mi ni preostalo. Prvi del filma predstavlja za\u010detek, zastavi na\u010drt poskusa posneti du\u0161o portugalske dru\u017ebe v teku enega leta in hkrati ustvariti zgodbe, ki bi po svojem nadrealisti\u010dnem pridihu spominjale na <em>Tiso\u010d in eno no\u010d<\/em>. Sre\u010damo \u0161tevilne pripovedovalce, razli\u010dne zgodbe, in film ves \u010das spreminja smer. Drugi del je bolj mra\u010den, tu smo v peklu, film je najbolj nasilen, vsebuje manj zgodb in te so dalj\u0161e. V tretjem delu se \u0160eherezada odzove na drugi del, znajde se v krizi.\u00ab<br \/>&#8211; Miguel Gomes, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> Miguel Gomes (1972, Lizbona) je \u0161tudiral na lizbonski \u0160oli za film in gledali\u0161\u010de ter med letoma 1996 in 2004 delal kot filmski kritik pri razli\u010dnih portugalskih medijih. Pozornost je pritegnil \u017ee s kratkimi filmi, ki so bili nagrajeni na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih, pa tudi s svojim prvim celove\u010dercem <strong>Obraz, kakr\u0161nega si zaslu\u017ei\u0161<\/strong> (<strong>A Cara que Mereces<\/strong>, 2004). Leta 2008 je v sklopu canske sekcije \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev predstavil svoj drugi celove\u010derec <strong>Na\u0161 ljubi mesec avgust<\/strong> (<strong>Aquele Querido M\u00eas de Agosto<\/strong>, 2008), ki je kasneje postal eden kriti\u0161kih in festivalskih favoritov leta. Na rednem sporedu Kinodvora smo leta 2013 spremljali re\u017eiserjev tretji celove\u010derni film, magi\u010dno-realisti\u010dno in nostalgi\u010dno povest o izgubljenem raju <strong>Tabu<\/strong><strong>. Trilogijo <\/strong><strong>1001 no\u010d <\/strong>pa smo si v sklopu Kralji in kraljice lahko ogledali na lanskoletnem festivalu Liffe.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbMonumentalen, pa vendar mil in lahkoten. \/&#8230;\/ do skrajnosti aktualen premislek o tem, kaj danes pomeni posneti politi\u010den film.\u00ab<br \/>&#8211; Dennis Lim, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav film predvajajo kot triptih treh lo\u010denih delov \/\u2026\/, resni\u010dno za\u017eivi \u0161ele, ko ga dojamemo kot celoto. Tako je, kot bi tuhtal nad sestavljanko in brez uspeha iskal ravne dele roba, dokler je ne dokon\u010da\u0161 in nenadoma ugotovi\u0161, da jih ta sestavljanka pa\u010d nima. \/\u2026\/ <strong>1001 no\u010d <\/strong>dale\u010d presega svoje posami\u010dne dele. \/\u2026\/ Gomes je ustvaril nekaj povsem unikatnega in naravnost izjemnega; protestni krik zoper sile, ki so zadu\u0161ile ogenj njegove de\u017eele, in ljubezensko pesem tistim, ki sku\u0161ajo njen plamen znova zanetiti.\u00ab<br \/>&#8211; Ben Nicholson, <em>CineVue<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPortugalska <strong>1001 no\u010d<\/strong>, fantazijski cinev\u00e9rit\u00e9, esejisti\u010dna \u010dlove\u0161ka komedija, monumentalni filmski dogodek, ki ga je ustvaril Miguel Gomes, je pravi kalejdoskop tak\u0161nih slik. Tu imate recimo gospoda Sim\u00e3a, ki je pobil svojo dru\u017eino (\u017eeno, otroke, bli\u017enje), tako da zdaj be\u017ei \u010dez pu\u0161\u010davo, osu\u0161eno, ogolelo, otrebljeno, pu\u0161\u010dobno pokrajino, popolno alegorijo shuj\u0161ane, zategnjene, okle\u0161\u010dene Portugalske, ki ji je Bruselj predpisal strogo var\u010devanje. Posledice so bile stra\u0161ne. Ljudje so obti\u010dali in izviseli, zapu\u0161\u010deni in odpu\u0161\u010deni, revni in izgubljeni \u2013 brez alternative. \/\u2026\/ Miguel Gomes je pred tem posnel <strong>Tabu<\/strong>, film o tem, kako se je Portugalska iz mogo\u010dne kolonialistke prelevila v kolonijo, \/\u2026\/ njegova <strong>1001 no\u010d <\/strong>\u2013 tridelni antiepski epos (<strong>Nemiren<\/strong>, <strong>Obupan<\/strong>, <strong>Za\u010daran<\/strong>), portret svin\u010dene dobe in protest proti njej \u2013 pa je film o var\u010devanju, ki ne var\u010duje: traja 6 ur. In \u010detudi bi trajal osem let, ne bi mogel parafrazirati vseh krivic, ki jih je ustvarila politika var\u010devanja, to morilsko kladivo neokapitalizma.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGomes z me\u0161anico avtohtonega izro\u010dila in partizanskega besa, teatrali\u010dne umetelnosti in novinarskega preiskovanja lastnoro\u010dno prerodi politi\u010dni film.\u00ab<br \/>&#8211; Richard Brody, <em>The New Yorker<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKakorkoli \u017ee boste u\u017eili njegovih skoraj \u0161tiristo minut, sem prepri\u010dan, da boste o\u010darani od prve do zadnje sekunde tega filma, polnega prese\u017ene duhovitosti in dobrosr\u010dnosti.\u00ab<br \/>&#8211; Calum Marsh, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNadrealisti\u010den, omoti\u010den, eroti\u010den in \u0161e tiso\u010d drugih re\u010di.\u00ab<br \/>&#8211; David Ehrlich, <em>Time Out New York<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajbolj ambiciozen film leto\u0161njega Cannesa.\u00ab<br \/>&#8211; Adam Cook, <em>Indiewire<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Portugalski auteur Miguel Gomes (Tabu) je z monumentalno trilogijo 1001 no\u010d (Nemiren, Obupan, Za\u010daran) po navdihu duha in strukture \u0160eherezadinih pripovedk stkal alegori\u010dno in aktualno politi\u010dno tapiserijo sodobne Portugalske v prime\u017eu &#8220;politike zategovanja pasu&#8221;.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8654,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8653"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8654"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8653"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}