{"id":8647,"date":"2021-05-14T08:45:36","date_gmt":"2021-05-14T06:45:36","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/v-senci-zensk\/"},"modified":"2021-06-04T11:08:38","modified_gmt":"2021-06-04T09:08:38","slug":"v-senci-zensk","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/v-senci-zensk\/","title":{"rendered":"V senci \u017eensk"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nPierre in Manon \u017eivita v skromnem pari\u0161kem stanovanju. On je re\u017eiser nizkoprora\u010dunskih dokumentarcev, ona pa njegova ljube\u010da \u017eena in zvesta pomo\u010dnica. \u00bbTo ni \u017ertvovanje, ampak izbira,\u00ab pove Manon svoji skepti\u010dni materi. A ko se Pierre zaplete v afero z mlado pripravnico Elisabeth, se par znajde v vrtincu ljubosumja, prepirov in zamer, ki ogrozijo tako njuno ljubezensko kot delovno razmerje.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\nDa bi bil pogled na ljubezensko razmerje \u010dim bolj uravnote\u017een, je Garrel k pisanju scenarija povabil dve \u017eenski in enega mo\u0161kega: \u017eenske barve sta branili Arlette Langmann in re\u017eiserjeva \u017eena Caroline Deruas, s katerima je sodeloval \u017ee pri Ljubosumju<\/strong>, Garrelu pa se je pridru\u017eil legendarni Jean-Claude Carri\u00e8re, dolgoletni sodelavec Luisa Bu\u00f1uela.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bb\u017denska je izginila. Slavi\u0161 ljubezen, ki si jo \u010dutil do nje. Poveli\u010duje\u0161 svet in ne\u017ena \u010dustva, ki so vaju povezovala. In ko to ve\u010d ne zado\u0161\u010da, i\u0161\u010de\u0161 uteho v umetnosti in posku\u0161a\u0161 z njeno pomo\u010djo ljudem dokazati, da ljubezen obstaja in da te je zapustila prav zato, ker si jo izkusil. To so misli, iz katerih je nastal moj film. \/\u2026\/ Tema filma je: \u017eenski libido je ravno tako mo\u010dan kot mo\u0161ki. Film V senci \u017eensk<\/strong> po mojem mnenju govori o enakosti med mo\u0161kimi in \u017eenskami \u2013 kolikor lahko to filmski umetnosti uspe. To je pomenilo, da smo morali karseda podpreti \u017eenski lik in se zoperstaviti mo\u0161kemu: filmsko umetnost so zasnovali mo\u0161ki in oni so \u0161e vedno tisti, ki dolo\u010dajo na\u0161e predstave, na\u0161e na\u010dine gledanja in pripovedovanja \/\u2026\/. V filmih \u017eenske ve\u010dinoma govorijo besede mo\u0161kih. \/\u2026\/ Ko pri pisanju scenarija zdru\u017eim mo\u0161ke in \u017eenske, dobim bolj dialekti\u010den film. Bolj dialekti\u010den v pogledu na \u010dlove\u0161ko vrsto. Kot bi \u0161lo za nekak\u0161en notranji dokumentarec o mo\u0161kih in \u017eenskah. \/\u2026\/ Kljub temu pa je V senci \u017eensk<\/strong> brez dvoma narejen s perspektive mo\u0161kega \u2013 a mo\u0161kega, ki si posku\u0161a predstavljati, kako so stvari videti z \u017eenskega stali\u0161\u010da.\u00ab
\n– Philippe Garrel<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nPhilippe Garrel, rojen leta 1948\u00a0v\u00a0Parizu, velja za ve\u010dnega sopotnika francoskega novega vala in enega skritih zakladov francoske kinematografije. S\u00a0svojimi vedno provokativnimi, intimnimi in formalno dovr\u0161enimi filmi je reden gost presti\u017enih filmskih festivalov, kakr\u0161na sta Cannes in Benetke. V\u00a0\u0161estdesetih letih se je filmsko udejstvoval kot \u010dlan avantgardne francoske skupine Zanzibar, ki je senzibilnost in novo odkrite svobo\u0161\u010dine novega vala kri\u017eala z\u00a0radikalno politi\u010dnimi (levi\u010darskimi) in avantgardnimi taktikami ter zato ostajala na obrobju kriti\u0161ke prepoznave. Njegovi filmi so sestavljeni iz be\u017enih trenutkov vsakodnevne intime in odtujenosti, pri \u010demer sta ta dva motiva pogosto nelo\u010dljivo prepletena.<\/p>\n

Leta 1991 mu je film J’entends plus la guitar<\/strong>, posve\u010den njegovi nekdanji ljubezni, znameniti pevki Nico, prinesel srebrnega leva za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu, uspeh, ki ga je leta 2005 ponovil s filmom Navadna ljubimca <\/strong>(Les amants r\u00e9guliers). Slednji je napol avtobiografska pripoved o zapravljenih iluzijah revolucionarnega leta 1968, pri kateri je re\u017eiser v\u00a0glavno vlogo (samega sebe) postavil kar svojega\u00a0sina Louisa. Ta je (tokrat v vlogi svojega deda, igralca Mauricea Garrela) nastopil tudi v Ljubosumju<\/strong> (La jalousie, 2013). Oba filma smo si lahko ogledali tudi v Kinodvoru.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbOb Garrelovem zadnjem celove\u010dercu lahko le zadovoljno dahnemo: ni\u010d novega, k sre\u010di. Skozi zgodbo o prete\u017eno konvencionalnem ljubezenskem trikotniku, s katero se Garrel brezkompromisno in neizprosno kriti\u010dno loti mo\u0161ke samov\u0161e\u010dnosti, \u010dustvene plehkosti in manka samokriti\u010dnosti v ljubezenskem razmerju (ob tem pa nam \u017ee skoraj tradicionalno ponudi tudi tehtno razmi\u0161ljanje o ljubezni, umetnosti, politiki in vojni med spoloma), nas avtor znova popelje v zase zna\u010dilni svet poudarjene kontrastnosti, izrazite urbanosti, boemskih in rado\u017eivih likov ter \u010dasovne distance.\u00ab
\n– Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbGarrel nas z romaneskno spretnostjo in osupljivo var\u010dnostjo vodi skozi vse postaje dvoma, nezvestobe in obto\u017eevanja \u2013 in nas odpelje tja, kamor je uspelo priti le redkim filmom.\u00ab
\n– Adrian Martin, Fandor<\/em><\/p>\n

\u00bbRedki filmski ustvarjalci se potopijo v skrivnosti ljubezenskih razmerij na tako ganljiv na\u010din. \/\u2026\/ Velik del Garrelovih filmov \/\u2026\/ se dogaja onkraj \u010dasovnih okvirov. A teme, h katerim se vra\u010da \u2013 ljubezen ter njeni vzponi in padci \u2013 so ve\u010dne.\u00ab
\n– Melissa Anderson, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbOstro osredoto\u010dena romanti\u010dna drama, ki iz\u017eareva pripovedno jedrnatost dobre kratke zgodbe ter razkriva lucidno spretnost re\u017eiserja, ki do popolnosti obvladuje medij. \/\u2026\/ Skrajno osebno razglabljanje o \u017eivljenju, politiki in vojni spolov.\u00ab
\n– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbV senci \u017eensk<\/strong> je tako kot drugi Garrelovi filmi \/\u2026\/ razmi\u0161ljujo\u010da zgodba o ponesre\u010denem ljubezenskem trikotniku. A tisto, kar dela to najnovej\u0161o epizodo v Garrelovi psevdo-avtobiografski sagi malce druga\u010dno, je prispevek veteranskega scenarista Jean-Clauda Carri\u00e8ra. Carri\u00e8re, najbolj znan po sodelovanju pri nekaterih najpomembnej\u0161ih poznih Bu\u00f1uelovih scenarijih in Godardovem filmu Re\u0161i se, kdor se more <\/strong>\/\u2026\/, vdahne Garrelovi zna\u010dilni me\u0161anici eroti\u010dnih zapletov in politi\u010dnih obsesij lahkotnej\u0161i ton, ki mestoma celo meji na screwball komedijo.\u00ab
\n– Richard Porton, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbMelanholi\u010dna \u010drno-bela fotografija, literarni glas pripovedovalca ter poglobljeno raziskovanje kaoti\u010dnih razmerij in zlomljenih src zlahka prikli\u010de v spomin svet \u00c9rica Rohmerja in Fran\u00e7oisa Truffauta. A Garrel razbije nostalgi\u010dno vzdu\u0161je, ko du\u0161evne muke poro\u010denega para obrne v lahkoten in duhovit esej o dvojnih merilih v razmerju, v katerem mo\u0161ki mislijo, da se lahko izma\u017eejo brez kazni, od \u017eensk pa se pri\u010dakuje, da bodo le tiho trpele.\u00ab
\n– Allan Hunter, Screen<\/em> Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbGarrel s spontanim klasicizmom in monumentalno dr\u017eo ujame ustvarjalne in eroti\u010dne strasti v visoko kontrastne \u010drno-bele wide screen podobe.\u00ab
\n– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbLjubezen, \u017eivljenje, film, resnica \u2013 V senci \u017eensk<\/strong> zajame tako veliko v tako kratkem \u010dasu. To je Philippe Garrel v vsem svojem bistvu.\u00ab
\n– Jeff Reichert, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbGloboko ob\u010dutena in z ironijo pre\u017eeta drama o nezvestobi. \/\u2026\/ To je prvi film, ki ga je Garrel posnel v sodelovanju z veteranskim scenaristom in pogostim Bu\u00f1uelovim sodelavcem Jean-Claudom Carri\u00e8rom. Zvita ironija, zna\u010dilna za nekatere projekte Bu\u00f1uela in Carri\u00e8ra, se izka\u017ee za dobrodo\u0161lo protiute\u017e Garrelovi nagnjenosti k resnosti in zadr\u017eanosti.\u00ab
\n– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbNovi film Philippa Garrela je eden njegovih najlep\u0161ih: prodre v samo bistvo \u010dustev.\u00ab
\n– Jean-S\u00e9bastien Chauvin, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbRevija Cahiers du cin\u00e9ma je film V senci \u017eensk <\/strong>uvrstila na tretje mesto najbolj\u0161ih filmov leta 2015 \u2013 in ni te\u017eko razumeti, zakaj. Film z navidezno lahkotnostjo pri\u010dara neminljivo, krhko lepoto; v rokah mojstra, kakr\u0161en je Garrel, celo tako trivialni prizori, kot je \u017eenska, ki jemlje iz \u0161katle elektri\u010dni grelnik vode, postanejo \u010darobni. \/\u2026\/ V senci \u017eensk je <\/strong>morda Garrelovo najlahkotnej\u0161e in najbolj optimisti\u010dno delo doslej, kar pa ne pomeni, da je na kakr\u0161enkoli na\u010din banalno.\u00ab
\n– Ben Sachs, Cine-File<\/em><\/p>\n

\u00bbGre za film, pri katerem ni mogo\u010de ni\u010desar spremeniti, dodati ali odvzeti, da bi ga izbolj\u0161ali. In to se ne zgodi tako pogosto!\u00ab
\n– Yann Tobin, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbIkonoklast in dolgoletni obstranec francoskega filma Philippe Garrel v tem \u010dudovito moduliranem delu o vzponih in padcih boemskega \u017eivljenja v ble\u0161\u010de\u010dem mestu na\u0161ega sanjskega filmskega sveta obuja vrhunce novega vala \u0161estdesetih let. Film, posnet v \u017eare\u010di \u010drno-beli tehniki, nas ponese v Pariz Godardovega \u017diveti svoje \u017eivljenje<\/strong>, Truffautovega Streljajte na pianista<\/strong>, Rivettovega Pariz je na\u0161<\/strong> in Rohmerjevega V znamenju leva<\/strong> \u2013 v Pariz stranskih ulic, barov ter tesnih stanovanj, v katerih ljudje \u017eivijo in ljubijo \u2013 v\u010dasih bolj in v\u010dasih manj uspe\u0161no.\u00ab
\n– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbFilm prekipeva od \u010dustveno nabitega dialoga in zapletenih moralnih zadreg. Garrel mojstrsko kadrira \u0161tevilna soo\u010denja in ponudi nekaj najbolj \u010dustveno intenzivnih sekvenc svoje kariere. A kljub vsem opisanim sr\u010dnim bole\u010dinam in neopravi\u010dljivemu vedenju je V senci \u017eensk<\/strong> presenetljivo humoren film, ki najde ironijo v dvojnih merilih, s katerimi mo\u0161ki pogosto gledajo \u017eenske, ter absurdnost v samouni\u010dujo\u010dih odlo\u010ditvah, ki jih \u010dlovek lahko sprejme celo, \u010de se je zavezal bolj monogamnemu \u017eivljenjskemu slogu. \/\u2026\/ V Garrelovem svetu lahko celo najbolj preprosti gibi nosijo najbolj trajne pomene \u2013 nobeno naklju\u010dje ni, da prihrani Pierrov en in edini nasme\u0161ek za vznemirljiv zaklju\u010dni posnetek.\u00ab
\n– Jordan Cronk, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovito narejen \u010drno-bel film, ki nas pahne v zgode in nezgode v \u017eivljenju para; osupljivo in varljivo preprosto delo o resnici, la\u017eeh in slepoti; impliciten portret \u017eivljenja obubo\u017eanega umetnika: film V senci \u017eensk<\/strong> zdru\u017ei najbolj\u0161e sestavine edinstvenega in brez\u010dasnega sloga francoskega re\u017eiserja Philippa Garrela \/\u2026\/.\u00ab
\n– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbGarrel je posnel komedijo, ki bi jo lahko primerjal z novim filmom Noaha Baumbacha While We’re Young<\/strong> \u2013 in to je zadnja asociacija, za katero bi pri\u010dakoval, da mi jo bo vzbudil eden njegovih filmov.\u00ab
\n– Ben Kenigsberg, rogerebert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbNenavadno lahkoten film, skoraj Garrelova razli\u010dica komedije Woodyja Allena.\u00ab
\n– Michael Sicinski, Letterboxd<\/em><\/p>\n

\u00bbV senci \u017eensk<\/strong>, \u010drnobeli film, ki izgleda tako, kot da se dogaja leta 1960 (mo\u0161ki re\u017eira, \u017eenska mu – iz “sence” – le asistira!), je moralka o mo\u0161ki paniki, o spiralnem zlomu mo\u0161kega narcizma – o mo\u0161kem, ki v grozi ugotovi, da izgublja mo\u010d, oblast in privilegije. Svoje nekdanje privilegije (predpravica do seksa, varanja, laganja ipd.) lahko uveljavlja le \u0161e skrivaj, ilegalno, tako da izgleda le \u0161e kot pateti\u010dna karikatura – senca, \u010de ho\u010dete – ilegalcev z razlogom, \u010dlanov francoskega odporni\u0161kega gibanja, o katerih snema doku.\u00ab
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Philippe Garrel se v svojem zna\u010dilnem slogu vra\u010da s \u0161e eno intimno zgodbo iz vsakdanjega \u017eivljenja, v kateri soo\u010di \u017eenski in mo\u0161ki pogled na ljubezen in prevaro.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":200262,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8647"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200262"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8647"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}