{"id":8645,"date":"2020-01-03T13:12:38","date_gmt":"2020-01-03T12:12:38","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zadnji-dan-jicaka-rabina\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:12","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:12","slug":"zadnji-dan-jicaka-rabina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zadnji-dan-jicaka-rabina\/","title":{"rendered":"Zadnji dan Jicaka Rabina"},"content":{"rendered":"<p>4. novembra 1995 v sredi\u0161\u010du Tel Aviva po koncu politi\u010dnega zborovanja v podporo izraelsko-palestinskemu mirovnemu procesu ustrelijo izraelskega premierja Jicaka Rabina. Njegov morilec, prijet na kraju dogodka, je petindvajsetletni Jigal Amir, gore\u010d privr\u017eenec judovske vere, a ozadje tega tragi\u010dnega dogodka z vsakim korakom razkriva tema\u010den in grozljiv svet, v katerem je bilo tak\u0161no dejanje mogo\u010de. V dogodek so vpleteni tudi varnostniki, ki jim ni uspelo prepre\u010diti atentata, predvsem pa obkro\u017eajo\u010da subkultura sovra\u0161tva, podprta s histeri\u010dno retoriko, paranojo in politi\u010dnimi spletkami, ekstremisti\u010dnimi rabini ter izraelskimi naseljenci, ki jim vsaka te\u017enja po miru predstavlja izdajstvo.\u00a0<\/p>\n<p>Mojstrovina Amosa Gitaija ob dvajsetletnici umora izraelskega premierja Jicaka Rabina prina\u0161a skrbno rekonstrukcijo tragi\u010dnega dogodka in pronicljivo iskanje krivcev.\u00a0<\/p>\n<p>\u00bbMinilo je dvajset let. \/&#8230;\/ Vendar so mo\u017eje, ki so omogo\u010dili umor na\u0161ega predsednika vlade, \u0161e vedno na prostosti. Pravzaprav nekateri od njih sedaj izkazujejo apetite po mo\u010di. Razburila me je vedno ve\u010dja navzo\u010dnost nasilne judovske verske subkulture v osr\u010dju izraelske posvetne dru\u017ebe. \/&#8230;\/ Po mojem mnenju je bil Izrael izvorno politi\u010dni in ne verski podvig, politi\u010dni sklep dolge zgodovine trpljenja judovskega ljudstva.\u00ab (Amos Gitai)<\/p>\n<p><strong>Amos Gitai<br \/><\/strong>Rojen leta 1950 v Hajfi, kjer je \u0161tudiral arhitekturo in tehniko ter za\u010del snemati prve filme. \u0160tudij arhitekture je nadaljeval na Berkeleyju v Kaliforniji. Za izraelsko televizijo je ustvaril \u0161tevilne dokumentarce; dva med njimi sta bila cenzurirana. Zaradi nesoglasij s cenzuro se je leta 1982 preselil v Pariz, kjer je nadaljeval z raziskovanjem vpra\u0161anja emigrantov, pregnancev in zgodovine. Leta 1994 se je vrnil v domovino.<\/p>\n<p><strong>filmografija (izbor)<br \/><\/strong>1980 Bayit (The House)<br \/>1982 Yoman Sadeh (Field Diary)<br \/>1989 Berlin-Yerushalaim (Berlin-Jeruzalem)<br \/>1991 Golem, l&#8217;esprit de l&#8217;exil (Golem, duh izgnanstva)<br \/>1995 Zihron Devarim (Stvari)<br \/>1996 Zirat Ha&#8217;Rezach (The Arena of Murder)<br \/>1996 Milim (Words)<br \/>1997 Tapuz (Orange)<br \/>1998 Yom Yom (Dan za dnem)<br \/>1999 Kadosh (Sveto)<br \/>2002 11&#8217;09&#8221;01 \u2013 September 11 (11. september)<br \/>2004 Promised Land (Obljubljena de\u017eela)<br \/>2015 Rabin, the Last Day (Zadnji dan Jicaka Rabina)<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mojstrovina Amosa Gitaija ob dvajsetletnici umora izraelskega premierja Jicaka Rabina prina\u0161a skrbno rekonstrukcijo tragi\u010dnega dogodka in pronicljivo iskanje krivcev.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8646,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8645"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8646"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8645"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}