{"id":8625,"date":"2020-01-03T13:12:53","date_gmt":"2020-01-03T12:12:53","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zaklad-2\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:11","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:11","slug":"zaklad-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zaklad-2\/","title":{"rendered":"Zaklad"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Costi je umirjen javni uslu\u017ebenec in zgleden dru\u017einski \u010dlovek. Nekega ve\u010dera mu sosed nepri\u010dakovano zaupa skrivnost: verjame, da je na zapu\u0161\u010denem vrtu njegovih starih star\u0161ev zakopan zaklad. \u010ce si Costi sposodi detektor kovin in mu ga pomaga najti, mu bo dal polovico tistega, kar bosta na\u0161la. Costi je sprva v dvomih, a klic pustolov\u0161\u010dine je preve\u010d mamljiv, da bi se mu lahko uprl.<\/p>\n

Corneliu Porumboiu zakoplje dva in pol metra globoko v prst romunske zgodovine 20. stoletja. Suha komedija, v kateri se dva pustolovska soseda podata na lov za zakladom, ki bo re\u0161il vse te\u017eave. Robin Hood sre\u010da Laibach.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSprva sem hotel posneti dokumentarec. Prijatelj, igralec in re\u017eiser Adrian Purcarescu,\u00a0mi je povedal za legendo, ki pravi, da so va\u0161\u010dani v vasi njegovega pradedka in prababice pred prihodom komunistov zakopali svoje premo\u017eenje. S seboj sem vzel filmsko ekipo, pridru\u017eil se nam je tudi strokovnjak za detektorje kovin in vsi skupaj smo se lotili iskanja zaklada. Nismo ga na\u0161li, zato sem se odlo\u010dil posneti igrani film. \/…\/ Ko sem med iskanjem poslu\u0161al prijatelja, sem spoznal, da ne i\u0161\u010demo le zaklada. Bili smo na lovu za sledovi \u017eivljenj njegovih prednikov. \/…\/ Polo\u017eaj, v katerem smo se zna\u0161li, je spro\u017eil vrsto vpra\u0161anj. Kaj je na\u0161a sedanjost? Kako jo do\u017eivljamo? Na kak\u0161en na\u010din smo povezani z zgodovino? \/\u2026\/ Zame je ta vrt neke vrste luknja v zgodovini. S pomo\u010djo dolgih posnetkov posku\u0161am ustvariti ob\u010dutek, da so moji liki izgubljeni, da so njihove poti kot labirint. Nikoli jih ne moremo zares ‘prijeti’. Kro\u017eijo okrog drevesa, ki ga je zadela strela; v nekem smislu ga je razklala svetloba. Trije liki nekaj i\u0161\u010dejo v zemlji … Obupano je in komi\u010dno hkrati. ‘Strokovnjaka’ za detektorje kovin bolj obvladuje njegova tehnologija kot on njo. Iskanje traja tako dolgo, da za\u010dne med tremi mo\u0161kimi nara\u0161\u010dati napetost … \/…\/ Film se vrti okrog problema lastnine: kaj je ali ni najdeno na vrtu, kaj je zapu\u0161\u010deno otrokom, strah pred tem, da bi bili obto\u017eeni kraje, itd. Zato je v filmu zgodba o Robinu Hoodu, ki jo o\u010de prebira sinu. Vrt in hi\u0161a iz filma sta pogosto menjala lastnike \u2013 v \u010dasu komunizma je bilo tam otro\u0161ko igri\u0161\u010de, po revoluciji sla\u010diklub, potem pa je posest znova pre\u0161la v lastni\u0161tvo Adrianove dru\u017eine. Preko namigovanja na vesterne, kjer se mo\u0161ki kar naprej zapletajo v spopade zaradi lastni\u0161tva zemlje, ljudi in stvari, slikam specifi\u010dno romunsko, na lastnino vezano obliko nasilja. \/\u2026\/ Rad se lotevam skritih zgodb, ki jih zna film spraviti na povr\u0161je. Snemam sedanjost. Na prvi pogled je svet tak\u0161en, kot je videti, a onkraj vidnega se skriva mnogo nepri\u010dakovanih plasti, ki so odli\u010dna podlaga za igrani film. \/…\/ Komedija je zame nekaj instinktivnega. Zgodi se povsem naravno. Ko razvijam zgodbo, se rad poigravam s pri\u010dakovanji. V tem filmu \u017eanrsko preklapljam med vesternom in suspenzom, in kli\u0161ejski razplet bi bil, da se liki pobijejo med sabo ali kaj podobnega. Jaz zgodbo raje peljem v drugo smer. \/…\/ Veliko je filmov in re\u017eiserjev, ki so mi bili in so mi \u0161e vedno v navdih: od Chaplina in Busterja Keatona do Erica Rohmerja in Jean-Luca Godarda. No\u010di polne lune<\/strong> je na primer film, ki ga z ekipo gledamo vsaki\u010d, ko snemamo. \/…\/ Mislim, da so vsi moji junaki podobni Busterju Keatonu. Zelo resni so pri tem, kar po\u010dnejo, in tudi sam sebi se zdim v\u010dasih tako resen, da je \u017ee absurdno. Mislim, da je to izhodi\u0161\u010dna to\u010dka komedije. Zelo resna stvar je, ampak \u0161e vedno absurdna. Po pravici povedano, ko gledam svoje filme, se mi zdi, da je v njih veliko akcije. \/…\/ Skupino Laibach poznam \u017ee dolgo. Zelo mi je v\u0161e\u010d in besedilo pesmi se mi zdi zelo dobro. Na neki na\u010din ustreza koncu, ker ima ritem v stilu kora\u010dnice. Mislim, da sem \u017ee od vsega za\u010detka vedel, da ho\u010dem film zaklju\u010diti s to pesmijo, ker je nekako slovesna … Malo je stra\u0161ljiva, a obenem tudi duhovita in spiralno nara\u0161\u010da \u2013 in tudi film ima tak\u0161no strukturo.\u00ab
– Corneliu Porumboiu<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Zgodba filma se na zanimiv na\u010din prepleta z resni\u010dnostjo. Adrian iz filma je v resnici Porumboiujev prijatelj, re\u017eiser Adrian Purcarescu, zgodba o iskanju zaklada pa je fikcionalizirana verzija resni\u010dnega dogodka, ko sta Porumboiu in Purcarescu na prav tak\u0161en na\u010din in prav na vrtu hi\u0161e, ki je postala prizori\u0161\u010de filma, iskala zaklad, ki naj bi ga tam zakopal Adrianov praded. Tudi igralci so izbrani tako, da njihove vloge koreninijo v resni\u010dnosti. Adriana igra kar Adrian Purcarescu, Costija pa Cuzin Toma, ki je, preden je postal igralec, delal kot rudar. V vlogah Costijeve \u017eene in sina nastopita igral\u010deva resni\u010dna \u017eena in sin. Strokovnjaka za detektorje kovin igra nekdanji vojak, ki se danes ukvarja z iskanjem kovin.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Corneliu Porumboiu (rojen leta 1975 v mestu Vaslui, Romunija) velja za enega najpomembnej\u0161ih akterjev tako imenovanega novega vala romunskih avtorjev, ki je globalno filmsko kulturo presenetil in pretresel v drugi polovici prvega desetletja novega tiso\u010dletja in kamor sodijo imena kot npr. Cristi Puiu (Smrt gospoda Lazarescuja<\/strong>) in Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni, 2 dneva<\/strong>). V tej presti\u017eni dru\u017ebi se je Porumboiu zna\u0161el \u017ee po zaslugi svojega prvega celove\u010dernega filma, \u010drne komedije Smo imeli revolucijo ali ne?<\/strong> (A fost sau n-a fost?, 2006), s katero je po\u017eel kopico presti\u017enih mednarodnih nagrad (med drugim tudi zlato kamero za najbolj\u0161i prvenec v Cannesu) in si utrl pot na platna domala vse Evrope \u2013 film je bil v redni distribuciji Cankarjevega doma predvajan tudi v Sloveniji. V Sloveniji smo v okviru Liffovega fokusa Zmagoviti novi romunski film \u017ee pred tem videli njegov srednjemetra\u017eec Liviujeve sanje<\/strong> (Visul lui Liviu, 2004), v Kinodvoru pa je bil na sporedu tudi njegov drugi celove\u010derec Policijski, pridevnik<\/strong> <\/em>(Poli\u021bist, adj.), ki je leta 2009 v Cannesu poleg \u0161e nekaterih drugih nagrad osvojil nagrado \u017eirije v sekciji Posebni pogled in nagrado FIPRESCI, pa tudi posebno omembo \u017eirije na Ljubljanskem filmskem festivalu. Sledila sta celove\u010derca La limita de jos a cerului<\/strong> (2013) in C\u00e2nd se las\u0103 seara peste Bucure\u0219ti sau metabolism<\/strong> (2013) ter dokumentarec Al doilea joc<\/strong> (2014). Zaklad<\/strong> je bil premierno prikazan v sekciji Posebni pogled canskega festivala, kjer je osvojil nagrado posebni talent.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbZaklad<\/strong> se gleda kot delo kak\u0161nega davno izgubljenega balkanskega bratranca Samuela Becketta \/…\/. Zaklju\u010dni kader, pospremljen z nepri\u010dakovano, a naravnost idealno glasbeno podlago, je \u010dudovita filmska gesta, grozljiva, stra\u0161no duhovita izjava na temo sodobnih vrednot, stanja na\u0161ega sveta, \u010dlove\u0161ke narave in vsega drugega. To je film, ki docela upravi\u010di svoj naslov.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbCorneliu Porumboiu je od nekdaj veljal za najve\u010djega \u0161aljivca romunskega novega vala \/…\/; \/…\/ ne pretirava, le opazuje, in to je povsem dovolj, da iz vsakdanjega \u017eivljenja izbrska njegove absurdne prvine.\u00ab
– Adam Cook, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbPorumboiu od nas zahteva, da vseskozi pu\u0161\u010damo odprte mo\u017enosti, da se vzdr\u017eimo sodbe, ali gledamo dramo, skrajno minimalisti\u010dno komedijo ali nekaj, kar bi se na neki to\u010dki lahko obrnilo v pravi triler, morda kaj v stilu dvojnega blefiranja iz Hi\u0161e iger<\/strong>. A skrbno negovana preprostost filmskega izraza namiguje \/…\/, da gre za neke vrste matemati\u010dni proces, za nekaj, kar ni toliko zgodba kot prikaz primera, ki naj bi ga preu\u010dili in \u0161ele nato iz njega potegnili dolo\u010dene zaklju\u010dke.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbStandardna filmska praksa nalaga, da naj bodo prizori\u0161\u010da oblikovana, urejena in posneta tako, da bodo na platnu videti zanimiva. Porumboiu to obrne na glavo \u2013 poskrbi, da je vse videti zavajajo\u010de nezanimivo<\/em>, s tem pa v resnici naredi film samo \u0161e bolj zanimiv.\u00ab
– Bilge Ebiri, Vulture<\/em><\/p>\n

\u00bbCorneliu Porumboiu ima poseben talent za izbiro tem, ki so na videz neznatne, a bogate v svojih implikacijah \/…\/. Novi film je oboje \u2013 \u0161e en dokaz njegovega pretanjenega ob\u010dutka za pomenljive detajle in njegova najbolj brez\u0161ivna zdru\u017eitev fikcije in resni\u010dnosti doslej.\u00ab
– Max Nelson, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbCostijevo iskanje je prikazano na skrajno vsakdanji na\u010din, kot Zaklad Sierra Madre<\/strong> na pomirjevalih, pa vendarle z dovolj suspenza, da gledalec nikoli dokon\u010dno ne ve, pri \u010dem je, ob tem pa zakoplje tudi v dolo\u010dene vidike romunske zgodovine, povezane z Adrianovim dru\u017einskim domovanjem, ki stoji ob enem glavnih prizori\u0161\u010d vla\u0161ke liberalne vstaje iz leta 1848. Lahko bi rekli, da mo\u0161ka s kopanjem po zemlji na neki na\u010din izkopavata tudi te\u017eavno zgodovino svoje de\u017eele.\u00ab
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbPorumboiu je zdaj prvi\u010d snemal z digitalno kamero, a njegovo prevpra\u0161evanje klju\u010dnih dilem filmskega medija je tu prav tako o\u010ditno kot v njegovih prej\u0161njih filmih \/…\/. Ni naklju\u010dje, da lahko novi detektor v filmu zazna kovino do trideset metrov globoko, medtem ko je domet starega aparata le dva metra pod zemljo. \u010ce je film naprava za potapljanje pod zunanjo povr\u0161ino zemeljskih pojavov, ali to pomeni, da je digitalna tehnologija v tem pogledu u\u010dinkovitej\u0161a, kot je bil stari celuloidni medij? Film pu\u0161\u010da to vpra\u0161anje odprto \u2013 trojica lovcev na zaklad nikoli dokon\u010dno ne zavr\u017ee stare naprave.\u00ab
– Daniel Fairfax, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbZaklad<\/strong>, ki ga himni\u010dno zaokro\u017ei \u0161tikel Life Is Life<\/em> (via Laibach), predstavi tri tipi\u010dne postkomuniste, ki od kapitalizma vzamejo vse, kar jim da, ko pa jih razo\u010dara, za\u010dnejo klicati komunizem. Delujejo kot kapitalisti\u010dno podjetje (Costi je investitor, izplen si bodo razdelili ipd.), toda ko udari kriza, zahtevajo vrnitev komunizma, od katerega pri\u010dakujejo, da jih bo dokapitaliziral, da bo torej njihove privatne izgube podru\u017ebil. In to dobro poznamo – ko udari kriza, kapitalisti zahtevajo nagli, za\u010dasni uvoz komunizma, ki bo njihove izgube spremenil v javne stro\u0161ke.\u00ab ZA +
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPorumboiu je \u017ee s svojimi prej\u0161njimi filmi dokazal neverjetni \u010dut za prikaz \u010dlove\u0161kih zna\u010dajev ter\u00a0 dru\u017ebenih in intimnih odnosov. V navidezno preprostih zgodbah, v dolgih kadrih razkriva \u010dlove\u0161ke drame in komedije. Nikoli pa ne zaobide tudi romunske politi\u010dne zgodovine in njenega vpliva na sedanjost. Njegov najbolj politi\u010dni film je bila\u00a0 komedija Smo imeli revolucijo ali ne?<\/strong>. Izrazito politi\u010den, \u010deprav ne na prvi pogled, pa je tudi Zaklad<\/strong>, ki razgali absurd\u00a0 dana\u0161njih vrednot in sanj skoraj vseh reve\u017eev oziroma delavskega razreda, v sredi\u0161\u010du katerih je bogastvo. Edino, kar bi\u00a0 \u017eivljenje zasukalo v bolj\u0161i smer in re\u0161ilo ve\u010dino te\u017eav, je po vsesplo\u0161nem prepri\u010danju velika vsota denarja. Ideali sedanjega sveta in tega trenutka so tisto, kar Porumboiuju v svojem novem filmu postavi pod velik vpra\u0161aj. In tako je konec filma Zaklad<\/strong> povsem opravi\u010den, \u010deprav nepri\u010dakovan.\u00ab
– Tesa Drev, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbZaklad<\/strong> je nekak\u0161en poskus realizirane pravljice ali pravljice na realisti\u010den na\u010din, v kateri ne le verjamejo, da je na vrtu dedove hi\u0161e zakopan zaklad, ampak zaklad tudi najdejo.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbPorumboiu dokazuje, da le tako preprosta, skorajda minimalisti\u010dna, premo\u010drtna, kronolo\u0161ko zasnovana in izpeljana zgodba lahko preseneti. Resnici na ljubo Zaklad<\/strong> ves \u010das presene\u010da, saj se nenehoma poigrava s pri\u010dakovanji gledalca. Namesto pustolovsko nabru\u0161enih likov mu ponudi dva zmerno zainteresirana ob\u010dana, ki niti ne verjameta preve\u010d v uspeh, namesto napetosti in suspenza dramaturgijo vsakdanjosti, namesto konfliktov, spletk in izigravanj prijateljski dogovor, ki ga lahko ogrozi le po\u017ere\u0161nost dr\u017eave. Za name\u010dek je tu \u0161e bizarni finale, ki stvari dokon\u010dno obrne na glavo.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Corneliu Porumboiu zakoplje dva in pol metra globoko v prst romunske zgodovine 20. stoletja. Suha komedija, v kateri se dva pustolovska soseda podata na lov za zakladom, ki bo re\u0161il vse te\u017eave. Robin Hood sre\u010da Laibach.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8626,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8625"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8626"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8625"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}