{"id":8623,"date":"2020-01-03T13:03:07","date_gmt":"2020-01-03T12:03:07","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/eisenstein-v-mehiki\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:11","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:11","slug":"eisenstein-v-mehiki","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/eisenstein-v-mehiki\/","title":{"rendered":"Eisenstein v Mehiki"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leta 1931, na vrhuncu svoje kariere, sovjetski re\u017eiser Sergej Eisenstein odpotuje v Guanajuato, kjer naj bi posnel film Naj \u017eivi Mehika!<\/strong>. Ekscentri\u010dnega umetnika daljna de\u017eela povsem prevzame. Medtem ko njegov razum zaposlujejo filozofske in politi\u010dne dileme, s pomo\u010djo \u0161armantnega lokalnega vodi\u010da Palomina odkriva razmerje med erosom in tanatosom ter \u2013 dale\u010d stran od stalinisti\u010dne Rusije \u2013 do\u017eivi revolucijo neke povsem druga\u010dne vrste.<\/p>\n

Ikonoklast Peter Greenaway se vra\u010da s tipi\u010dno provokativno in vizualno razko\u0161no zgodbo o mehi\u0161ki pustolov\u0161\u010dini svojega filmskega idola. Ali: \u00bbDeset dni, ki so pretresli Sergeja Eisensteina\u00ab.<\/p>\n

\u00a0iz prve roke<\/strong>
\u00bbNajprej sem hotel posneti dokumentarec o tem, kaj se je zgodilo s filmom, ki je bil Eisensteinu tako pri srcu in za katerega je do konca \u017eivljenja ob\u017ealoval, da ga ni kon\u010dal. \/\u2026\/ A dokumentarci obi\u010dajno gledajo stvari od zunaj, mene pa je bolj zanimalo videti stvari od znotraj. \/\u2026\/ Eisensteina prou\u010dujem \u017ee vse \u017eivljenje. Ogledal sem si vse njegove filme, verjetno prebral vse, kar je kdaj koli napisal, obiskal njegovo knji\u017enico in prizori\u0161\u010da snemanj. \/\u2026\/ Za\u010del sem pisati dialoge, ki bi se morda lahko takrat odvijali v Mehiki. V\u0161e\u010d mi je ideja o igranem filmu kot eseju. Ko sem se za\u010del ukvarjati z zgodovinskimi liki, sem ugotavljal, da zgodovina ne obstaja. Obstajajo le zgodovinarji. \/\u2026\/ Film je preve\u010d bogat medij, da bi ga prepustili zgolj pripovedovalcem zgodb. \/\u2026\/ Vse preve\u010d piscev spreminja filmsko umetnost v neko obliko ilustrirane literature. \/\u2026\/ Zato sem hotel narediti film, kakr\u0161en je Eisenstein v Mehiki<\/strong>: film o filmu in o podobah. \/\u2026\/ Mislim, da filmska umetnost umira ali pa je \u017ee mrtva \u2013 v vsakem primeru se bliskovito spreminja \u2013 zato je morda \u010das za film o najve\u010djem filmskem ustvarjalcu vseh \u010dasov.\u00ab
– Peter Greenaway<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Peter Greenaway (rojen v Walesu leta 1942) je britanski filmski re\u017eiser, slikar, avtor umetni\u0161kih instalacij (razstavljal je tudi na Bene\u0161kem bienalu in v pari\u0161kem Louvru), pisec opernih in gledali\u0161kih besedil ter avtor ve\u010d knjig. Leta 2000 je s projektom Zemljevid v paradi\u017e <\/em>obiskal tudi Ljubljano. Med njegove bolj znane filme sodijo: Risarjeva pogodba<\/strong> (The Draughtman’s contract, 1982), \u017divalski vrt\/ZOO<\/strong> (A Zed & Two Noughts, 1985), Kuhar, tat, njegova \u017eena in njen ljubimec <\/strong>(The Cook, the Thief, His Wife & Her Lover, 1989), Arhitektov trebuh<\/strong> (The Belly of an Architect, 1987), Utapljanje po \u0161tevilkah<\/strong> (Drowning by Numbers, 1988), Prosperove knjige<\/strong> <\/strong>(Prospero\u2019s Books, 1991) in drugi.
Uradna spletna stran: http:\/\/www.luperpediafoundation.com\/<\/a><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPredrzen, a podrobno raziskan projekt ljubezni \/\u2026\/ \u0161e vedno energi\u010dnega 72-letnega Greenawaya bo presenetil celo cinefile. \/\u2026\/ Greenaway \u2013 odlo\u010den vdahniti novo \u017eivljenje mediju, ki se je po njegovem le malo razvil, odkar je Eisenstein pred devetdesetimi leti posnel Stavko<\/strong> \u2013 je ustvaril skrajno nekonvencionalno in nespo\u0161tljivo biografijo, ki bo na ustrezno priznanje morda morala \u010dakati \u0161e desetletja.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbZgodba presenetljivo sploh ne govori o pred\u010dasni zaustavitvi projekta Naj \u017eivi Mehika!<\/strong> \/\u2026\/, pa\u010d pa o Eisensteinovi o\u010daranosti nad de\u017eelo, ki je s svojo socialisti\u010dno revolucijo prehitela Rusijo za pet let, pa tudi o nizu iniciacij, spolnih in drugih, ter o ljubezni. \/\u2026\/ Kdaj ste se nazadnje zabavali<\/em> ob gledanju Greenawayevega filma?\u00ab
– David Hudson, Fandor<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm veselo podira kli\u0161eje o velikem umetniku kot tuhtajo\u010di, vsevedni eminenci. Vse od Kena Russella in njegovih biografij o slikarjih in skladateljih (Ljubitelji glasbe<\/strong>) ni bilo re\u017eiserja, ki bi mit o herojskem ustvarjalcu razbil s tak\u0161nim neusmiljenim u\u017eitkom.\u00ab
– Stephen Holden, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Greenaway ponudi \u0161tudijo enega najve\u010djih in najbolj vplivnih svetovnih re\u017eiserjev, hkrati pa ustvari eno svojih najbolj osebnih del \/\u2026\/.\u00ab
– David Ehrenstein, Fandor<\/em><\/p>\n

\u00bbEisenstein v Mehiki<\/strong> \/\u2026\/ je nedvomno delo Petra Greenawaya na vrhuncu njegovih mo\u010di, re\u017eiserjev najbolj igriv film doslej. Da bi se poklonil \u010dloveku, ki ga ozna\u010duje za ‘najve\u010djega re\u017eiserja vseh \u010dasov’, je ustvarjalec Risarjeve pogodbe <\/strong>izbral (in to ni paradoks) ton predrznosti ter najbolj \u017eivahnega in neugnanega humorja \/\u2026\/. Rezultat Greenawayevih fantazij o mehi\u0161ki pustolov\u0161\u010dini slavnega sovjetskega re\u017eiserja je pravi u\u017eitek; o\u010darljiva pripoved \u2013 spo\u0161tljiva in hkrati nesramna \u2013, ki nas nasmeje do u\u0161es in v kateri najdemo najlep\u0161e primerke vseh re\u017eiserjevih \u010dudovitih obsesij: njegovo naklonjenost monta\u017ei, spiskom in herbarijem, \u0161tevilne reference na literaturo, slikarstvo, glasbo in film, ljubezen do arhitekture, zanimanje za eros in tanatos (in s tem prikaz \u010dlove\u0161kega telesa v njegovi najbolj surovi fizi\u010dnosti) ter njegov izjemni dar za vna\u0161anje pomena v najbolj groteskne jukstapozicije. \/\u2026\/ Greenawayu ne manjka drznosti. Z najve\u010djim veseljem podira toteme in tabuje \u2013 in prav zato je Eisenstein v Mehiki<\/strong> ne le osupljivo virtuozen, ampak tudi izjemno razburljiv film \/\u2026\/.\u00ab
– B\u00e9n\u00e9dicte Prot, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbDolgo razo\u010darani obo\u017eevalci \/\u2026\/ se bodo razveselili re\u017eiserjevega najbolj\u0161ega filma v skoraj tridesetih letih.\u00ab
– Giovanni Marchini Camia, The<\/em> Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbDolgovezenje o seksu, smrti, estetiki in marksizmu, medtem ko mimo v nadzvo\u010dni hitrosti \u0161vigajo asociativne podobe, je stvar arogantne mladosti. Ali pa morda umetnika, osvobojenega vseh namer po ugajanju gledalcem, ki niso na njegovi valovni dol\u017eini. Pri 73 letih Greenaway ne ka\u017ee znakov meh\u010danja.\u00ab
– Jordan Hoffman, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbOsupljiv in v vseh pogledih \u010dudovito narejen film, ki ga je nujno treba videti na velikem platnu.\u00ab
– Kieran Turner, Fandor<\/em><\/p>\n

\u00bbTa odkup ne gre toliko na ra\u010dun same zgodbe, v sredi\u0161\u010de katere je postavil mehi\u0161ko epizodo slovitega sovjetskega filmskega re\u017eiserja Sergeja Ejzen\u0161tejna, ampak predvsem na ra\u010dun razko\u0161nega vizualnega popotovanja. To je pravzaprav tudi glavni, tako reko\u010d ekscentri\u010dni protagonist tega v suverenem moderatu posnetega filma. Ali druga\u010de: Greenawayev film ni toliko zgodba o Ejzen\u0161tejnu, kot je predvsem zgodba o Greenawayevem razumevanju filmske umetnosti. \/\u2026\/ Greenawayeva kamera ga pri\u010daka na panorami mehi\u0161kega pode\u017eelja, prek katerega se evfori\u010dno pelje v Guanajuato. In monta\u017ea, ta filmska slovnica, ki jo je revolucioniral prav Ejzen\u0161tejn, je na veli\u010dastnem pohodu od za\u010detka. \u010crno-bele slike, ki se prek celotnega filma prelivajo v barve in nazaj, Greenaway ves \u010das ritmi\u010dno multiplicira v triptihe, s kamero se frivolno vrti po prostoru, le redko obmiruje in \u0161e manj redko jo postavi v funkcijo pripovedovanja zgodbe. Film je tako predvsem galerija gibljivih fresk in retori\u010dnih, duhovito filozofi\u010dnih performansov o erotiki in smrti, marksizmu in estetiki, nekak\u0161en esejisti\u010dni poklon velikemu umetniku, ki pa je toliko spo\u0161tljiv, kolikor je obenem zelo neprizanesljiv, \u010de ne celo nesramen. A ta nesramnost je hkrati tudi Greenawayeva samoironija. \/\u2026 \/ Najbr\u017e ni treba dodati, da je edini pravi format za ogled tega filma tisti v kinu.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbTako nam Greenaway ponudi druga\u010den, skoraj presenetljiv in prevratni\u0161ki, a hkrati tudi tako osve\u017eujo\u010de nekonvencionalen portret Eisensteina, za katerega se pa zdi, da bo potrebnega \u0161e kar nekaj \u010dasa, da ga bo lahko sprejela tudi moralizirajo\u010da ve\u010dina gledalcev. Ni\u010d manj fascinantno pa ne deluje niti Greenawayev poskus, da se na svojski na\u010din pokloni Eisensteinovi filmski estetiki, rafalom kratkih, a s silovitimi \u010dustvi nabitih kadrov. V tem pogledu je zgovoren \u017ee za\u010detek filma, kjer barve vstopijo v podobo in iz nje kmalu izginejo, ker se podoba razcepi v nekak\u0161en vizualni triptih. Greenaway si na ta na\u010din domiselno omogo\u010di, da v svoje delo skoraj brez\u0161ivno vklju\u010di tudi Eisensteinove izvirne posnetke, tako tiste iz njegovih treh predhodnih del, kot tudi tiste iz omenjenega nedokon\u010danega projekta ter dokumentarne fotografije, ki so nastale na tej poti. Zato naj vas nenavadnost njegovega dela ne odbije – sprejmite jo – in v njegovem delu uzrite enega najbolj iskrenih in spo\u0161tljivih poklonov filmskim velikanom.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbGreenaway si Eisensteina ogleda v triptihu in s tem napove rde\u010do nit videnega. Eistenstein v Mehiki<\/strong> je namre\u010d tudi film trojic – kadrov, razdeljenih na tri dele, ki z lomljenjem filmskega \u010dasa izpovedujejo pre\u017eetost slehernega trenutka z zgodovino \/\u2026\/; film o avtorju, ki ga kljub dokaj\u0161nji produktivnosti poznamo zlasti po treh filmih – Oklepnici Potemkin<\/strong>, Stavki<\/strong> in Oktobru<\/strong>; film, katerega dogajanje je razpeto med tri dogodke \u2013 rusko revolucijo, njeno deseto obletnico ter Eisensteinovo izgubo analne nedol\u017enosti; film o treh pojmih – smrti, seksu in revoluciji kot spoju obojega.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbPo oktobrski revoluciji in filmski revoluciji, ki jo dobro – in kot vedno zelo didakti\u010dno – kanalizira tudi Greenaway (kamera kro\u017ei, ekran se cepi, slika vibrira ipd.), je pri\u0161la na vrsto \u0161e seksualna revolucija, ali bolje re\u010deno, Eisenstein, ki je boksal za svobodo filmskega izraza, je bil tako zatopljen v defloracijo Rusije in filma, daje pozabil na lastno defloracijo, toda ko je izgubil nedol\u017enost, je izgubil tudi filmski touch. “Frustracije hranijo imaginacijo,”<\/em> dopoveduje svojemu nemirnemu ti\u010du, ko pride v Mehiko. Revolucija terja “\u010distost”, meni\u0161ko zvestobo. Film tudi.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ikonoklast Peter Greenaway se vra\u010da s tipi\u010dno provokativno in vizualno razko\u0161no zgodbo o mehi\u0161ki pustolov\u0161\u010dini svojega filmskega idola. Ali: \u00bbDeset dni, ki so pretresli Sergeja Eisensteina\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8624,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8623"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8624"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8623"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}