{"id":8599,"date":"2020-01-03T13:12:52","date_gmt":"2020-01-03T12:12:52","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/morilka\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:10","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:10","slug":"morilka","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/morilka\/","title":{"rendered":"Morilka"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Kitajska, 9. stoletje. Desetletno generalovo h\u010der Nie Yinniang ugrabi nuna in jo izu\u010di za izjemno borko \u2013 pravi\u010dni\u0161ko morilko, ki naj odstrani krute, skorumpirane lokalne glavarje. Toda nekega dne ji ena izmed nalog spodleti in njena gospodarica jo po\u0161lje nazaj v rojstni kraj s te\u017eko nalogo: ubiti mora mo\u0161kega, ki mu je bila obljubljena, svojega bratranca na \u010delu najve\u010djega voja\u0161kega obmo\u010dja na severu Kitajske. Po trinajstih letih izgnanstva se mora dekle soo\u010diti s svojimi spomini, star\u0161i in zatrtimi \u010dustvi ter se odlo\u010diti, ali bo izdala kodeks svojega ceha ali pa bo \u017ertvovala mo\u0161kega, ki ga ljubi.<\/p>\n<p>Samosvoja reinterpretacija filma borilnih ve\u0161\u010din tajvanskega mojstra Hou Hsiao-hsiena (<strong>Trikrat<\/strong>, <strong>Potovanje rde\u010dega balona<\/strong>). Film izjemne lepote in zgodovinske preciznosti; po\u010dasi tle\u010da, detajlirana pripoved o skrivnostni morilki, postavljeni pred te\u017eko dilemo. Nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbHotel sem se preizkusiti v \u017eanru <em>wuxia<\/em> \u2013 a na realisti\u010den na\u010din, ki ustreza mojemu temperamentu. Ni v mojem slogu, da bi prikazoval borce, ki letijo po zraku ali izvajajo piruete na stropu; to ni moj na\u010din in tega ne bi mogel narediti. Sam raje stojim z nogami trdno na tleh. Bojni prizori v <strong>Morilki<\/strong> namigujejo na to generi\u010dno tradicijo, a prav gotovo niso v sredi\u0161\u010du drame. \/&#8230;\/ Pravzaprav so name najbolj vplivali japonski samurajski filmi Kurosawe in ostalih, kjer je tisto, kar zares \u0161teje, filozofija, ki spremlja \u010duda\u0161ki samurajski posel, ne pa sami akcijski prizori, ki so zgolj sredstvo za dosego cilja in v bistvu anekdoti\u010dni. \/&#8230;\/ Eksterierje smo snemali v Notranji Mongoliji na severovzhodu Kitajske in v provinci Hubei. Ko sem videl tista jezera in gozdove srebrnih brez, mi je vzelo sapo: bilo je, kot bi me nekdo postavil v klasi\u010dno kitajsko sliko. \/&#8230;\/ S &#8216;slikovitimi&#8217; posnetki pokrajin sem hotel pokazati, kako se v ta dih jemajo\u010de lepa prizori\u0161\u010da ume\u0161\u010da \u010dlovek. Kmetje, ki jih vidite v teh prizorih, so pravi kmetje, ki se v filmu vedejo natanko tako kot v resni\u010dnem \u017eivljenju. Nekatere prizore so celo navdihnili s svojimi predlogi, kako snemati starosvetne navade \u2013 zelo vsakdanje, zelo \u010dlove\u0161ke. Ko so postali la\u010dni, so si kmetje, ne glede na to, ali smo snemali ali ne, preprosto odrezali rezino suhega mesa z ve\u010djega kosa, obe\u0161enega na drog. Vse to sem posnel, \u010deprav ni bilo v scenariju. Tak\u0161na je moja re\u017eijska metoda: dopustim, da se zgodi, karkoli se pa\u010d zgodi. \/&#8230;\/ Vedno sem na strani \u017eensk. Njihov svet, njihova du\u0161evnost se mi zdi mnogo bolj zanimiva od mo\u0161ke. \u017denske imajo svojo lastno senzibilnost in bolj kompleksen na\u010din razmi\u0161ljanja; odnos do realnosti, ki me bolj privla\u010di. Lahko bi rekli, da so \u017eenska \u010dustva bolj prefinjena in vznemirljiva, medtem ko mo\u0161ki razmi\u0161ljajo bolj racionalno in so precej dolgo\u010dasni. Poleg tega se kompleksnost ene \u017eenske zelo razlikuje od kompleksnosti druge. V filmu guvernerjeve \u017eene ni\u010d ne more ustaviti, da bi za\u0161\u010ditila interese klana Weibo. Morilka Yinniang je, nasprotno, razpeta med dol\u017enost (ukaze bi morala izpolnjevati brez premisleka) in svojo nezmo\u017enost zatreti \u010dustva do mo\u0161kega, ki bi ga morala ubiti. Neodvisnost, odlo\u010dnost, samotnost. Mislim, da so to tri lastnosti mojih \u017eenskih junakinj. \/&#8230;\/ Veliko \u010dasa sem namenil prebiranju pripovedi in zgodovinskih knjig o obdobju dinastije Tang, da bi spoznal, kako so ljudje jedli, kako so se obla\u010dili in podobno. Pozoren sem bil na najmanj\u0161e podrobnosti. Na primer, obstajali so trije razli\u010dni na\u010dini kopanja, odvisni od tega, ali si bil premo\u017een trgovec, visok uradnik ali kmet. Podrobno sem preu\u010dil tudi politi\u010dni kontekst zgodbe. \/&#8230;\/ \u017delel bi si le, da bi lahko po skypu direktno poklical dinastijo Tang in tako svoj film \u0161e bolj pribli\u017eal zgodovinski resnici.\u00ab<br \/>&#8211; Hou Hsiao-hsien<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Hou Hsiao-hsien je navdih za <strong>Morilko<\/strong> \u010drpal iz dveh virov. Prvi so novele, imenovane c<em>huanqi<\/em>, ki so se v kitajski knji\u017eevnosti razmahnile prav v obdobju dinastije Tang (v letih 618\u2013907), kamor je postavljena zgodba filma. Razvile so se iz ljudskih zgodb, pripovedk, pravljic in pripovedi o duhovih, vsebovale pa so tako misti\u010dne in fantasti\u010dne elemente kot tudi natan\u010dne opise vsakdanjega \u017eivljenja. Hou Hsiao-hsien je osnovni dramski zaplet na\u0161el v eni izmed teh novel z naslovom <em>Nie Yinniang<\/em>. Ker pa je \u017eelel \u010dim bolj natan\u010dno poustvariti zgodovinski kontekst, je podrobno preu\u010deval tudi zgodovinske zapise o \u010dasu dinastije Tang. To je bilo kaoti\u010dno obdobje, ko so vseobsegajo\u010do mo\u010d dvora dinastije Tang ogro\u017eali upravniki provinc, ki so se upirali cesarju; nekatere province so se od cesarstva celo posku\u0161ale nasilno odcepiti. Paradoksalno so te uporni\u0161ke province z njihovimi voja\u0161kimi garnizoni vzpostavili prav cesarji dinastije Tang, da bi varovale cesarstvo pred zunanjimi nevarnostmi. Po vrsti provincialnih vstaj v zadnjih letih 9. stoletja je leta 907 dinastija Tang klonila in njeno cesarstvo je razpadlo.<\/p>\n<p>Drugi vir navdiha za film je re\u017eiserju predstavljala dolga tradicija popularnega filmskega \u017eanra <em>wuxia<\/em>, stalnice kitajske in hongkon\u0161ke kinematografije. <em>Wuxia<\/em> filmi, ki so iz\u0161li iz dolge tradicije <em>wuxia<\/em> romanov, so praverzija kitajskih filmov borilnih ve\u0161\u010din. Gre za filme z zgodovinskim ozadjem (ponavadi so postavljeni v \u010das katere od starodavnih dinastij), njihov protagonist pa je obi\u010dajno oseba ni\u017ejega socialnega statusa, navaden \u010dlovek dobrega srca, ki se izu\u010di borilnih ve\u0161\u010din, da bi se spopadel z zlobnimi oblastniki in ljudem pomagal izboriti mir in pravico. Drugi pod\u017eanr filma borilnih ve\u0161\u010din je <em>kung fu <\/em>film, ki pa se za razliko od <em>wuxie<\/em> godi v sodobnem \u010dasu in uporablja realisti\u010den prikaz borilnih ve\u0161\u010din. <em>Wuxio<\/em> od <em>kung fuja<\/em> torej lo\u010dijo zgodovinski kontekst in fantazijski elementi.<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Hou Hsiao-hsien<strong> <\/strong>je bil rojen leta 1947 v Meixianu, Kitajska, a se je \u017ee naslednje leto s star\u0161i preselil na Tajvan. Leta 1972 je diplomiral iz filma na tajvanski Nacionalni akademiji umetnosti, leto dni kasneje pa je pri\u010del pisati scenarije in delati kot asistent re\u017eije. V za\u010detku osemdesetih je skupaj z Edwardom Yangom in ostalimi soustvarjal tajvanski novi val, ki je mo\u010dno vplival na razvoj sodobne azijske kinematografije; zre\u017eiral je tudi eno izmed epizod v filmu, ki ozna\u010duje nastop tajvanskega novega vala, omnibusu <strong>\u010clovek-sendvi\u010d<\/strong> (Erzi de da wanou, 1983), v Sloveniji predvajanem v okviru retrospektive Novi tajvanski film na 11. Liffu. V svojih filmih se je pogosto ukvarjal z izku\u0161njo odra\u0161\u010danja na tajvanskem pode\u017eelju v petdesetih in \u0161estdesetih letih, na prelomu velikih dru\u017ebenih sprememb, slogovno pa je znan po poeti\u010dnem, po\u010dasnem ritmu, dolgih, stati\u010dnih kadrih in \u010dudovitih kompozicijah. Za svoja dela redno prejema najvi\u0161ja festivalska priznanja; za film <strong>Poletje pri dedku<\/strong> (Dongdong de jiaqi, 1984) je prejel nagrado ekumenske \u017eirije na festivalu v Locarnu, <strong>\u010cas \u017eivljenja, \u010das smrti<\/strong> (Tongnian wangshi, 1985) je na festivalu v Berlinu prejel nagrado Mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI, kasneje pa je bil nagrajen \u0161e v Rotterdamu, z <strong>Mestom \u017ealosti<\/strong> (Beiqing chengshi, 1989) je osvojil bene\u0161kega zlatega leva, z <strong>Mojstrom lutk<\/strong> (Xi meng rensheng, 1993) pa nagrado \u017eirije v Cannesu. Ve\u010dina njegovih naslednjih filmov, med njimi tudi <strong>Mambo tiso\u010dletja<\/strong> (Qianxi manbo, 2001) in <strong>Trikrat<\/strong> (Zuihao de shiguang, 2005), je bila prikazana na festivalu v Cannesu, po naro\u010dilu pari\u0161kega muzeja Orsay posneti film <strong>Potovanje rde\u010dega balona <\/strong>(Le voyage du ballon rouge), ki ste si ga lahko ogledali tudi na Kinodvorovem platnu, pa je leta 2007 odprl sekcijo Posebni pogled. Med njegova pomembnej\u0161a dela \u0161tejemo \u0161e filme <strong>Dobri mo\u0161ki, dobre \u017eenske<\/strong> (Hao nan hao nu, 1995), <strong>\u0160anghajsko cvetje<\/strong> (Hai shang hua, 1998) in <strong>Kavarna Lumi\u00e8re<\/strong> (Kohi jiko, 2003). Leta 2003 je bila v Slovenski kinoteki predvajana tudi retrospektiva njegovih filmov. Za <strong>Morilko<\/strong> je Hou Hsiao-hsien letos iz Cannesa odnesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb\/&#8230;\/ fascinanten, po\u010dasi tle\u010d film borilnih ve\u0161\u010din, ki drzno me\u0161a stati\u010dnost in kineti\u010dnost \/&#8230;\/ in dose\u017ee nove, dih jemajo\u010de vi\u0161ave kompozicijske elegance: prizor za prizorom se film izka\u017ee za morda najbolj osupljivo lepega, kar jih je Hou kdaj posnel \/&#8230;\/. Zgo\u0161\u010dena zgodovinska pripoved, podana z nevsiljivo dodelanostjo, mojstrski ob\u010dutek za odmaknjeno lego kamere in skoraj kubrickovsko perfekcionisti\u010dna pozornost za detajle mizanscene. Kot da bi lahko le en sam manjkajo\u010di detajl ali zgodovinska neto\u010dnost povzro\u010dila, da bi se vse skupaj sesulo v prah.\u00ab<br \/>&#8211; Justin Chang, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ to je svojevrsten, celo oseben pogled na \u017eanr filma borilnih ve\u0161\u010din. Izbruhe bliskovitih me\u010devanj prekinjajo spokojni dolgi prizori v meglico ovitih in z luno obsijanih pejsa\u017eev, bolj kot trenutnim zahtevam in pri\u010dakovanjem \u017eanra pa sledijo \u010distemu literarnemu slogu. \/&#8230;\/ Hou preseneti tudi s tem, da ne snema v \u0161irokih planih, ampak v skromnem, skoraj kvadratnem formatu \/&#8230;\/. Gre za tvegano izbiro, popla\u010dano z raz\u0161iritvijo vertikalnega prostora, ki re\u017eiserju omogo\u010di kar najbolj u\u010dinkovito izrabo oto\u017enih naravnih prizori\u0161\u010d in ustvarjanje podob, ki prijetno di\u0161ijo po kitajskih slikah iz preteklosti.\u00ab<br \/>&#8211; Deborah Young, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVse, kar je potrebno, da se v <strong>Morilki<\/strong> spremeni temperatura prizora, je ne\u017eno plapolajo\u010d svileni brokat. Prvi film tajvanskega mojstra Hou Hsiao-hsiena po sedmih letih je brezhibna zakladnica svetlobe, teksture in gibanja. To je eden najlep\u0161ih filmov, kar sem jih kdajkoli videl. \/&#8230;\/ Svilene zavese plapolajo in padajo, sve\u010de \u017earijo, ognji ne\u017eno prasketajo v kaminih. Vsak prizor, vsak posnetek je bil sestavljen s popolno kubrickovsko natan\u010dnostjo in umerjen za maksimalno vznemirljiv u\u010dinek. \/&#8230;\/\u00ab<br \/>&#8211; Robbie Collin, <em>The Telegraph<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo so podobe, ki jih ob\u010dutimo kot \u010das \u2013 zdijo se pre\u017eete s \u010dasom, marinirane v njem, kot da Hou ne bi \u010dakal le petindvajset let, ampak enajst stoletij, s kamero, postavljeno na to pobo\u010dje ali ob oni s slamo kriti skedenj, da bi ujel ravno prav\u0161njo kombinacijo svetlobe in oblakov, gibanja in mirovanja, ravno prav\u0161nji padec rokava ali trepet zavese v vetrcu.\u00ab<br \/>&#8211; Jessica Kiang, <em>Indiewire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIz vsake podobe, vsakega giba na platnu, vsakega elementa kadra rjove \u010dista, neskaljena formalna lepota Hsiao-hsienovega filma.\u00ab<br \/>&#8211; Daniel Fairfax, <em>Senses of Cinema<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPo zaslugi osupljive formalne drznosti in dih jemajo\u010de elegance filma pravzaprav ne \u010dutimo potrebe po jasneje podani zgodbi. Ni va\u017eno, ali snema skozi plapolajo\u010de prosojne zavese ali gorske meglice, ali uporabi zamolkle ali nasi\u010dene barve, ali dolgo \u010dasa vztraja v stati\u010dni podobi ali pa servira hitro monta\u017eo, ki prika\u017ee, kako Yinniang s smrtonosno lahkoto opravi s svojimi sovra\u017eniki, nam Hou vseskozi daje ob\u010dutek, da gledamo nekaj, \u010desar nismo videli \u0161e nikoli.\u00ab<br \/>&#8211; Geoff Andrew, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNi vedno lahko slediti politi\u010dnemu dogajanju v <strong>Morilki<\/strong>, a vizualno je prava poslastica. Film je orgija podrobnosti vsakdanjika \u017eivljenj iz daljne preteklosti in fantasti\u010dni kostumi Huang Wen-ying napadajo \u010dutila s svojimi globoko karminasto rde\u010dimi, intenzivno zelenimi in bogato zlatimi brokati.\u00ab<br \/>&#8211; Allan Hunter, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV <strong>Morilki<\/strong> ni prav veliko takega, kar bi lahko primerjali s filmi, kot so <strong>Pre\u017ee\u010di tiger, skriti zmaj<\/strong> (Ang Lee, 2000) ali <strong>Hi\u0161a lete\u010dih bodal<\/strong> (Zhang Yimou, 2004): redko posejani borilni prizori v filmu so skopi, nenavadni in natan\u010dni, v\u010dasih posneti iz daljave, v\u010dasih iz bli\u017eine, vedno presenetljivi in vedno brez vidne kaplje krvi. \/&#8230;\/ \u010ce je <strong>Morilka<\/strong> v\u010dasih do bole\u010dine po\u010dasna, je tudi do bole\u010dine popolno izdelana, in ko nam Hou omogo\u010di, da se izgubimo v zgodovini, ljudeh in prizori\u0161\u010dih, ki nam jih prikazuje, se bole\u010dina pogosto prevesi v ekstazo. Atmosfera, barve in trenutki v mislih obvisijo bolj v obliki slik kot v obliki zgodb, film pa se giblje v lenobnem, previdnem ritmu, ki dopu\u0161\u010da, da se prepustimo osupljivim detajlom kostumov, scenografije, fotografije in re\u017eije.\u00ab<br \/>&#8211; Dave Calhoun, <em>Time Out<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV <strong>Morilki<\/strong> je vsak element v harmoniji z vsakim drugim elementom. Vzemimo za primer dolg prizor, kjer lord Tian Ji&#8217;an svoji ljubimki pripoveduje zgodbo o njegovi odtujitvi od neko\u010d ljubljene sestri\u010dne Yinniang \/&#8230;\/. Prizor? Prej urok \u2013 stvar rahlih sapic, zaves, ki zakrivajo in odkrivajo, migljanja plamenov, poljan rde\u010de in zlate, ki se zdaj svetlijo zdaj temnijo, \u017eepov teme, ki postanejo portali v skrivne svetove. In vsako stopnjevanje \u010dustev med liki je posredovano skozi neznatne premike v tonu in glasnosti.\u00ab<br \/>&#8211; Kent Jones, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ <strong>Morilka<\/strong> \/&#8230;\/ je film izjemne inteligence in estetske prefinjenosti, v katerem se mogo\u010dnost prepleta s skrivnostnostjo \/&#8230;\/. Hou posku\u0161a z \u017eanrom <em>wuxia<\/em> narediti nekaj novega, ga v lastnem filmskem jeziku dvigniti na vi\u0161jo raven, in menim, da je pri tem mnogo uspe\u0161nej\u0161i, kot je bil Wong Kar-wai z <strong>Velikim mojstrom<\/strong> (2013). <em>Wuxii<\/em> je prinesel svojo brezkompromisno resnost in jo zvaril z mitsko razse\u017enostjo \u017eanra.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ preko razporeditve elementov in igralcev znotraj kadra Hou sporo\u010da ve\u010d kot preko dialogov, ki so \/&#8230;\/ izrazito blagozvo\u010dni in ekspresivni, manj pa razlagalni. \/&#8230;\/ Fotografija re\u017eiserjevega dolgoletnega sodelavca Marka Leeja Ping Binga je zmagoslavje, kristalno \u010dist in vse redkej\u0161i primer neiz\u010drpnega potenciala 35-milimetrskega filmskega traku.\u00ab<br \/>&#8211; Jordan Cronk, <em>Cinema Scope<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRes je \/&#8230;\/, da je zaradi re\u017eiserjeve naklonjenosti pripovednim elipsam in prezira do bli\u017enjih planov te\u017eko dojeti odnose med liki. Toda mojstrsko plastenje senzori\u010dnih u\u010dinkov \/&#8230;\/ izostri subliminalno pozornost so\u010dutnega gledalca. Kot vedno pri Hsiao-hsienu tudi tokrat tisto, kar ostane neizgovorjeno \u2013 nevidne sile in skrite strasti, ki vodijo like \u2013 pred nami vstane s pritajeno jasnostjo. <strong>Morilka<\/strong> je predvsem \u010disti film: halucinatorna interakcija barv, gibanja in svetlobe ter navdu\u0161ujo\u010da \u0161tudija teles v prostoru.\u00ab<br \/>&#8211; Dennis Lim, <em>Artforum<\/em><\/p>\n<p>\u00bbHsiao-Hsien nam ne pove vsega. Kot obi\u010dajno. Tokrat nam pove \u0161e manj. Zadnji je, ki bi nas sku\u0161al &#8220;informirati&#8221; s te\u017eko roko, ampak pusti, da nas &#8220;informirajo&#8221; ti\u0161ine, sence, teme, veter, zavese, \u0161elestenje, misti\u010dni zvoki in dolgi kadri, napeti kot lok, sublimni kot oklevanje in moderni kot budisti\u010dni led, ki ga tu in tam presekajo nenadni sunki nasilja, na las podobni sunkovitim potezam slikarskega \u010dopi\u010da.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce se je za njegove re\u017eiserske kolege v\u010dasih zdelo, da so se spustili z vajeti in si dali du\u0161ka s spektaklom bitk, ima Hou Hsiao-hsien druga\u010den pristop. Namesto dolgih, izjemno koreografiranih spopadov mojstrov nad\u010dlove\u0161kih sposobnosti s celimi vojskami so bitke v <strong>Morilki<\/strong> hitre, kratki in divji plesi rezil in pesti. \/\u2026\/ Opazovanje in razmi\u0161ljanje, ne pa bojevanje, ji bosta pomagala priti do \u017eelenega cilja. Opazovati in o \u010dem razmi\u0161ljati ima tudi gledalec. Vizualno je film fenomenalen, z nekaj najlep\u0161imi posnetki, ki jih boste v tem letu videli na filmskih platnih. Hou Hsiao-hsien je izkoristil naravno svetlobo za zajetje spektakularnih panoram severne in osrednje Kitajske \/\u2026\/. Posnetki so dodelane kompozicije, pogosto skoraj kot slike z zami\u0161ljenimi, nepremi\u010dnimi ljudmi.\u00ab<br \/>&#8211; Marko Medve\u0161ek, <em>Reporter<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Samosvoja reinterpretacija filma borilnih ve\u0161\u010din tajvanskega mojstra Hou Hsiao-hsiena (Trikrat, Potovanje rde\u010dega balona). Film izjemne lepote in zgodovinske preciznosti; po\u010dasi tle\u010da, detajlirana pripoved o skrivnostni morilki, postavljeni pred te\u017eko dilemo. Nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8600,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8599"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8600"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8599"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}