{"id":8587,"date":"2022-08-09T12:21:54","date_gmt":"2022-08-09T10:21:54","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/doberdob-roman-upornika\/"},"modified":"2022-08-09T12:28:07","modified_gmt":"2022-08-09T10:28:07","slug":"doberdob-roman-upornika","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/doberdob-roman-upornika\/","title":{"rendered":"Doberdob – Roman upornika"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leta 1930 Cankarjeva zalo\u017eba napove izid vojnega romana Doberdob<\/em> pisatelja Pre\u017eihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragi\u010dne zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide \u0161ele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napi\u0161e kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoli\u0161\u010dinah \u2013 tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Pre\u017eihov Voranc kot politi\u010dni aktivist ve\u010dinoma pre\u017eivel v ilegali. Voranc namre\u010d ni bil le pisatelj, pa\u010d pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mo\u017e z vrednotami, ki s\u010dasoma niso bile ve\u010d v duhu vse tr\u0161e partijske ideologije.<\/p>\n

Igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in politi\u010dnega aktivista Lovra Kuharja \u2013 Pre\u017eihovega Voranca.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Pisatelj Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Pre\u017eihov Voranc, se je rodil leta 1893 v revni kme\u010dki dru\u017eini v Podgori pri Kotljah na Koro\u0161kem, kjer je pre\u017eivel otro\u0161tvo in kon\u010dal osnovno \u0161olo. Svoje zgodbe je za\u010del objavljati \u017ee leta 1909. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom \u2013 boril se je tudi na Doberdobski planoti. Kasneje je iz avstrijske vojske pobegnil in bil v odsotnosti obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je pre\u017eivel v italijanskem ujetni\u0161tvu, po koncu vojne pa se je vrnil domov in se zaposlil v jeklarni na Ravnah, sprva kot delavec, nato kot uradnik. Leta 1925 je izdal svoje prvo knji\u017eno delo Povesti<\/em>. Posve\u010dal se je tudi politi\u010dnemu delu, oblast pa ga je neprestano preganjala. Ker je bil aktiven \u010dlan Komunisti\u010dne partije in agent Kominterne, je bil v letih 1930\u20131939 politi\u010dni emigrant; selil se je vse od Celovca, Dunaja, Prage, Berlina, Aten pa do Bukare\u0161te. Vmes je bil ve\u010dkrat zaprt, a je v tem \u010dasu napisal nekaj svojih najbolj znanih novel: Boj na po\u017eiralniku<\/em>, Jirs in Bavh<\/em>, Odpustki<\/em>. V zaporu je za\u010del pisati tudi svoja velika romana: Po\u017eganico<\/em> in Doberdob<\/em>.<\/p>\n

S\u010dasoma je postal eden vodilnih mo\u017e Komunisti\u010dne partije Jugoslavije. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do za\u010detka druge svetovne vojne se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte je bil znova dejaven v partijskih organih in v razli\u010dnih komisijah Osvobodilne fronte. Na za\u010detku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasli\u0161evanja na sede\u017e gestapa v Berlin. Nemci so mu med zasli\u0161evanji ponudili predsedni\u0161ko mesto slovenske marionetne dr\u017eave, ki bi jo poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali Gorenjska in \u0160tajerska, a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko tabori\u0161\u010de Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v doma\u010di kraj. Izdal je \u0161e dva romana in potopis ter kratke zgodbe, v letu 1949 pa je do\u010dakal \u0161e izid svoje zadnje knjige Solzice<\/em>. Nadaljnje pisateljske na\u010drte sta mu prepre\u010dili iz\u010drpanost in bolezen. Umrl je leta 1950.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZa Slovence v Italiji ima roman Doberdob<\/em> poseben status, saj sta nam Doberdobska planota in zgodovinsko dogajanje v teh krajih zelo blizu. Ko sem pripravljal dokumentarec, sem presene\u010deno spoznal, da v Sloveniji ta roman sodi med Voran\u010deva manj brana in cenjena dela. Tudi Voran\u010devo \u017eivljenje je ve\u010dini neznano, \u010deprav je to ena tistih ‘filmskih’ \u017eivljenjskih zgodb, ki jih je vredno spoznati in ceniti.\u00ab
– Martin Turk<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Martin Turk (rojen leta 1978 v Trstu) se je leta 1998 vpisal na AGRFT v Ljubljani, smer filmska in televizijska re\u017eija; diplomiral je leta 2004. Leta 2003 je prejel univerzitetno Pre\u0161ernovo nagrado za diplomski kratki igrani film Izlet <\/strong>(2003), ki je kasneje zaokro\u017eil po festivalih in prejel ve\u010d mednarodnih nagrad. Za debitantski kratki film Rezina \u017eivljenja<\/strong> je leta 2006 na festivalu slovenskega filma v Portoro\u017eu prejel vesno za najbolj\u0161i kratki film, leta 2009 pa za TV-film Soba 408 <\/strong>\u0161e nagrado filmskih kritikov za najbolj\u0161i srednjemetra\u017eec, medtem ko je bil njegov kratki film Vsakdan ni vsak dan<\/strong> (2008) izbran v sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev filmskega festivala v Cannesu. Leta 2012 je posnel celove\u010derni igrani prvenec Nahrani me z besedami<\/strong>. Scenarij zanj je nastajal na pari\u0161ki rezidenci canskega filmskega festivala, kamor ga je v presti\u017eni izbor 12 mladih filmskih re\u017eiserjev izmed ve\u010d kot \u0161tiristo prijavljenih z vsega sveta imenovala \u017eirija pod vodstvom direktorja festivala Gillesa Jacoba.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFilm Doberdob – roman upornika<\/strong> je imeniten primer dokumentaristike, ki je za povrhu zgrajen s suspenzom in poeti\u010dnim, celo razprtim koncem. V njem je Pre\u017eihov Voranc, \u010digar \u0161olska kanonizacija ni ravno najbolj\u0161i primer, kako zbuditi zanimanje za pisatelja, stesan iz tak\u0161ne snovi, ki kar kli\u010de po romanizaciji in – zakaj ne – igranem filmu. Turk namre\u010d vrne Pre\u017eiha v slovenski zgodovinski spomin kot osebnost, ki jo je lahko porodilo samo evropsko 20. stoletje in katere usoda je bila lahko v detajlih tak\u0161na, kot je bila, samo zato, ker bil – je Slovenec.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in politi\u010dnega aktivista Lovra Kuharja \u2013 Pre\u017eihovega Voranca.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8588,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8587"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8588"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8587"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}