{"id":8581,"date":"2020-05-12T09:37:24","date_gmt":"2020-05-12T07:37:24","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zenit\/"},"modified":"2020-05-12T13:32:57","modified_gmt":"2020-05-12T11:32:57","slug":"zenit","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zenit\/","title":{"rendered":"Zenit"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
1991: Jelena in Ivan sta mlada in zaljubljena, a v zraku je \u017ee \u010dutiti zlove\u0161\u010d vrtinec norosti, strahu in zmede prihajajo\u010de vojne, ki kani njuni ljubezni pristri\u010di krila. 2001: Med Nata\u0161o in Antejem se kre\u0161ejo o\u010ditne iskre ljubezni, a rane, ki so ostale po koncu vojne, so \u0161e preve\u010d sve\u017ee, da bi se iz te zagledanosti lahko rodil odnos. 2011: Zlo in nezaupanje \u0161e vedno nista popolnoma izkoreninjena, a \u010de bosta ljubimca lahko pustila preteklost za sabo, bo ljubezen morda kon\u010dno vzklila.<\/p>\n

Tri zgodbe o prepovedani ljubezni med hrva\u0161kim fantom in srbskim dekletom, postavljene v tri zaporedna desetletja v sosednji vasi z dolgo zgodovino medetni\u010dnega sovra\u0161tva. Nagrada \u017eirije v sekciji Posebni pogled v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbGlavni spro\u017eilec za ta film je bilo nekaj, kar je ponavljala moja pokojna babica, kadar smo se pogovarjali o dekletih: ‘Samo, da ni ena tistih …’, kar je pomenilo, da naj se izogibam srbskim dekletom. Babica mi je vedno dajala brezpogojno ljubezen in me podpirala, zato sem bil spri\u010do njenega stali\u0161\u010da precej zmeden. \/…\/ S filmskimi sredstvi sem se \u017eelel spopasti s to srhljivo izjavo, ki jo je izustil nekdo, ki mi je tako blizu. \/…\/ Vedno sem si \u017eelel posneti film, ki bi za nas iz regije deloval kot zrcalo; film, skozi katerega bi se lahko soo\u010dili s trenutki, ko smo si dovolili, da se namesto kot vsakdanji spodobni ljudje vedemo kot skupnost, ki jo dr\u017eijo v \u0161ahu temne, vnaprej dolo\u010dene sile. Rad bi pokazal, kaj se je zgodilo, ko so ljudje sledili poti, ki jih je kratkoro\u010dno pripeljala v stanje sramotne evforije, nazadnje pa je povzro\u010dila globoko nesre\u010do in nepotrebno trpljenje. Zenit<\/strong> slavi nesebi\u010dnost in ljubezen \u2013 tisto najbolj\u0161e v \u010dlove\u0161ki naravi, kar se \u0161e vedno bori, da bi v na\u0161i regiji znova zmagoslavno vstalo. Kajti prepri\u010dan sem, da politika in ekstremni nacionalizem na koncu koncev nikoli ne zmagata. Zmaga ljubezen. \/…\/ Mnogi elementi filma so namenjeni u\u010dinkovanju na nezavedni ravni \u2013 od ponavljanja vizualnih motivov do uporabe istih igralcev in prizori\u0161\u010d \u2013 da bi bil trenutek zgodovine viden ne kot del linearne zgodbe, ampak kot del ponavljajo\u010dega se kroga. Svet se ves \u010das spreminja, a od \u010dasa do \u010dasa nas lahko grdo presenetijo duhovi preteklosti, ravno ko smo za\u010deli verjeti, da \u017eivimo v sodobnem, naprednem \u010dasu. \/…\/ Tistim, ki so dopustili, da njihovim \u017eivljenjem vladata nestrpnost in zlo, film ne bo v\u0161e\u010d, a se bodo s tem morali soo\u010diti. In prav to soo\u010denje sem \u017eelel spodbuditi. Naj se medtem, ko se bodo ogledovali v filmskem ogledalu, spomnijo vsake sekunde, ki so jo vrgli pro\u010d, medtem ko so v svet po\u0161iljali negativno energijo. \/…\/ Moj namen je bil vzpostaviti kontrast med bujno naravo in brezskrbno gotovostjo mladosti ter \u010dlove\u0161kimi dejanji, ki so sad starih sovra\u0161tev, zgodovine, tradicije, zmede in strahu, pri tem pa uporabiti filmska pripovedna sredstva, da bi analiziral s temi ob\u010dutki pogojene spremembe, ki vplivajo na \u017eivljenja mladostnikov v regiji. V smislu igralske izvedbe sem \u017eelel, da se je vsak lik, ki nasprotuje ideji o tem, da je ljubezen najpomembnej\u0161a, prisiljen soo\u010diti z razlogi, ki mu prepre\u010dujejo, da bi ravnal humano.\u00ab
– Dalibor Matani\u0107<\/p>\n

zanimivosti
Zenit<\/strong> je bil sneman jeseni 2014 v zaledju Dalmacije, kjer so \u0161e danes vidne posledice vojne. Glavni vlogi sta odigrala mlada profesionalna igralca s skromno filmsko kilometrino. Re\u017eiser si je film zamislil kot prvi del trilogije v nastajanju, t. i. ‘trilogije sonca’, ki naj bi soo\u010dala najbolj\u0161e in najslab\u0161e \u010dlovekove vzgibe. V Zenitu<\/strong> je zoperstavil ljubezen in sovra\u0161tvo, v na\u010drtu pa ima \u017ee naslednji film z delovnim naslovom Zora<\/strong>, ki naj bi raziskoval mo\u010d \u010dustvenih vezi na eni ter pohlep kot enega najstarej\u0161ih in najbolj osnovnih \u010dlove\u0161kih vzgibov na drugi strani.<\/p>\n

portret avtorja
Dalibor Matani\u0107<\/strong> (rojen leta 1975 v Zagrebu) je na zagreb\u0161ki Akademiji za dramske umetnosti diplomiral iz filmske in televizijske re\u017eije. V svoji filmografiji ima nekaj dokumentarnih in kratkometra\u017enih filmov ter devet igranih celove\u010dercev, ki so prejeli tudi nekaj nagrad. Njegov celove\u010derni prvenec Blagajni\u010darka bi rada na morje <\/strong>(Blagajnica ho\u0107e i\u0107i na more, 2000) je na festivalu v Cottbusu dobil nagrado za najbolj\u0161i prvenec, v Pulju pa nagradi za glavno \u017eensko in stransko \u017eensko vlogo; za svoj drugi celove\u010derec Prijetna mrtva dekleta<\/strong> (Fine mrtve djevojke, 2002) pa je na festivalu v Pulju med drugim prejel nagrade za najbolj\u0161i film, nagrado ob\u010dinstva in nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo. Drugi njegovi pomembnej\u0161i filmi so \u0161e Volim te<\/strong> (2006), Kino Lika<\/strong> (2008) in Majka asfalta<\/strong> (2010). Eno njegovih najuspe\u0161nej\u0161ih del je tudi kratki film \u017dur<\/strong> (Tulum, 2009), ki je bil premierno prikazan na canskem Tednu kritike in je kasneje osvojil \u0161tevilne doma\u010de in mednarodne nagrade. Matani\u0107 je re\u017eiral tudi tri gledali\u0161ke predstave. Film Zenit<\/strong>, ki je na festivalu v Cannesu v sekciji Posebni pogled letos osvojil nagrado \u017eirije, poleg tega pa je bil nagrajen \u0161e v Sarajevu in Pulju, je njegov deveti igrani celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbGlavna igralca v vsakega od svojih likov vtisneta drobne razlike in iz vsakega ustvarita osebnost zase \/…\/. S telesi, v katerih se zgo\u0161\u010da napetost, sta oba \u0161e posebej prepri\u010dljiva v izra\u017eanju fizi\u010dnosti posameznega lika. Vizualna plat filma je izjemna. Mojster fotografije Marko Brdar (Izlet<\/strong>, Nejc <\/strong>Gazvoda, 2011) odli\u010dno izrablja \u0161irino platna in ustvarja vizualno osupljive podobe, od male \u0161krlatne ro\u017eice, ki prinese nekaj barve v kader, ovit v barve slame in zelenja, do \u010dutne kapljice znoja na zatilju Lazovi\u0107eve \/…\/. Za\u010detni prizori \u010dudovite hribovite pokrajine vzbujajo ob\u010dutek, da bo narava ne glede na \u010dlove\u0161ko uni\u010devanje ostala in \u0161e naprej vabila s svojim ve\u010dnim mirom.\u00ab
– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbS postavitvijo vsake od zgodb v \u010das \u010dudovitih poletnih dni je \u017ee pripravljen vizualni kontrast temnemu podtoku nestrpnosti. Mojster fotografije Marko Brdar v \u0161iroke plane zajema \u010dudovita prizori\u0161\u010da, zamazana zgolj s predsodki in neumnostmi svojih \u010dlove\u0161kih prebivalcev. \/…\/ Goran Markovi\u0107 je \u0161e posebej prepri\u010dljiv kot obupani, ljubezni \u017eeljni Ivan iz leta 1991, Tihana Lazovi\u0107 pa naredi mo\u010dan vtis z vsako od svojih treh junakinj; brezglavo zavezana ljubezni kot Jelena, jeklena in neizprosna kot Nata\u0161a ter utrujena in previdna kot Marija. V njenih treh zna\u010dilnih vlogah je zgo\u0161\u010den ves \u010dustveni lok filma.\u00ab
– Allan Hunter, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ ni dvoma, da je film kompleksno, premi\u0161ljeno in pronicljivo delo, ki sicer pogosto tematiko \u2013 vojno na obmo\u010dju biv\u0161e Jugoslavije in njene posledice \u2013 obravnava na sve\u017e na\u010din. \u010casovni razdalji primerno se film namre\u010d ne ukvarja le z realnostjo vojne v \u010dasu, ko se je ta za\u010denjala ali kon\u010devala, temve\u010d tudi s posledicami, ki jih ima dvajset let pozneje na generacijo, ki z vsem skupaj pravzaprav ni imela ni\u010d.\u00ab
– Tina Poglajen, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbPogubne vojne, ki so vzniknile ob razpadu Jugoslavije v samostojne dr\u017eave, so navdihnile marsikateri film, od Soda smodnika<\/strong> (Bure baruta, 1998) Gorana Paskaljevi\u0107a do filma Lepe vasi lepo gorijo<\/strong> (Lepa sela lepo gore, 1996) Sr\u0111ana Dragojevi\u0107a in Popolnega kroga<\/strong> (Savr\u0161eni krug, 1997) Ademirja Kenovi\u0107a, \u010de na\u0161tejem le nekaj klasik. Tisto, zaradi \u010desar je Zenit<\/strong> sodoben in relevanten, pa je na\u010din, kako povzame dvajset let pritajeno brbotajo\u010de sovra\u0161tvo in poka\u017ee, da brazgotine \u0161e vedno ostajajo. \/…\/ Matani\u0107 ima zrel pogled na svoje like in s pomo\u010djo mojstra fotografije Marka Brdarja zanje ustvari oder neokrnjenih gozdnatih hribov in hladne, osve\u017eujo\u010de vode, ki ima v vsaki od epizod o\u010di\u0161\u010devalno vlogo.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbDalibor Matani\u0107 zagrize v temo, ki jo je zelo te\u017eko na novo izumiti \/…\/, a mu je s tremi razli\u010dnimi ljubezenskimi zgodbami, postavljenimi v isti bukoli\u010dni kontekst, uspelo najti zanimiv vidik. \/…\/ Re\u017eiser, ki pri delu z liki uporablja predvsem bli\u017enje plane in je pri tem pozoren na najmanj\u0161e detajle, zgodbi doda nekaj lahkotnosti z u\u010dinkovito rabo \u010dudovitih posnetkov okoli\u0161ke pokrajine. Didakti\u010dnost pripovedne snovi pa je dobro uravnote\u017eena s sve\u017eino igralcev in spretnimi menjavami ritma (hiter tempo in agresija v prvi zgodbi, seksualna napetost za zaprtimi vrati v drugi in preplavljanje z zvokom v tretji).\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbVe\u0161\u010dina festivalskega art filma je razvidna iz mnogih simbolnih kadrov Zenita<\/strong>, za\u010den\u0161i s tistimi malickovskimi z \u017eivalmi (ma\u010dkami, psi, ovcami, pajki …) kot nemimi opazovalci povojnih dogodkov. \/…\/ Tri zgodbe Zenita<\/strong> imajo notranjo logiko, ki osmi\u0161lja odlo\u010ditev, da podobno\u2013razli\u010dne like odigrata ista igralca. To je Matani\u0107eva metafora ponavljanja zgodovine v teh krajih \/…\/. Re\u017eiser posku\u0161a ustaviti te\u017eko kolo zgodovine, ki se ponavlja in pod sabo melje like Lazovi\u0107eve in Markovi\u0107a.\u00ab
– Marko Njegi\u0107, Slobodna Dalmacija<\/em><\/p>\n

\u00bbZenit<\/strong>, hrva\u0161ki film o domovinski vojni in njenih posledicah, je \u2013 tudi po zaslugi Marka Brdarja, slovenskega direktorja fotografije – posnet tako senzualno (in tako skalinadsko<\/em>), da se vpra\u0161ate: zakaj se ti ljudje dajejo v ni\u010d, namesto da bi se dajali dol? \/\u2026\/ Matani\u0107 ne ponuja pateti\u010dnega stokanja, s kakr\u0161nim nas sku\u0161ajo obi\u010dajno “impresionirati” balkaniade, temve\u010d ponudi divji seks – v drugi sekvenci.\u00ab ZA +
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tri zgodbe o prepovedani ljubezni med hrva\u0161kim fantom in srbskim dekletom, postavljene v tri zaporedna desetletja v sosednji vasi z dolgo zgodovino medetni\u010dnega sovra\u0161tva. Nagrada \u017eirije v sekciji Posebni pogled v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":168371,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8581"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168371"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}