{"id":8571,"date":"2020-01-03T13:12:49","date_gmt":"2020-01-03T12:12:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/mladost\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:09","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:09","slug":"mladost","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mladost\/","title":{"rendered":"Mladost"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbVidi\u0161 tisto goro? Zdi se tako zelo blizu. To je prihodnost,\u00ab re\u010de Mick svoji mladi sodelavki, preden ji pred nosom obrne daljnogled in ji poka\u017ee \u0161e, kako oddaljena je z njegove perspektive videti preteklost. Mick in Fred, dva prekva\u0161ena skorajosemdesetletnika v luksuznih toplicah ob vzno\u017eju Alp, obkro\u017eena z nenavadnimi osebki vseh sort, crkljata svoji obrabljeni telesi. Medtem ko energi\u010dni re\u017eiser Mick \u0161e vedno hlasta po \u017eivljenju in hiti dokon\u010dati scenarij za svoj novi film, se \u017ee dolgo upokojeni dirigent Fred trmasto otepa vabila k vrnitvi na oder. In \u010deprav prijatelja rada razdreta kak\u0161en vic na temo staranja, se dobro zavedata, kako malo prihodnosti jima \u0161e ostaja. Zdi pa se, da se razen njiju z odtekanjem \u010dasa prav nih\u010de pretirano ne obremenjuje.<\/p>\n

Oskarjevec Paolo Sorrentino po Neskon\u010dni lepoti<\/strong> znova sko\u010di v \u010devlje starej\u0161ih in modrej\u0161ih \u2013 tokrat zato, da bi z ne\u017eno, s humorjem na\u0161pikano in v elegantne kompozicije ujeto dramo razmi\u0161ljal o minevanju \u010dasa. Evropska filmska nagrada za najbolj\u0161i film, re\u017eijo in igralca.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbLahko bi rekel, da sem sku\u0161al posneti film, ki bi bil popolno nasprotje Neskon\u010dne lepote<\/strong>. Trudil sem se, da med filmoma ne bi bilo povezav. Seveda sta oba filma moja, zato je mogo\u010de, da so med njima podobnosti, ki jih sam ne opazim. A Mladost<\/strong> je, v nasprotju z Neskon\u010dno lepoto<\/strong>, zelo preprost, zelo tih film. \/…\/ Mislim, da je izbira teme posledica moje omejene zmo\u017enosti, da bi ustvaril film o ‘\u010disti’ ljubezni: za kaj takega sem preve\u010d srame\u017eljiv, zato sem koncept ljubezni sublimiral tako, da sem ga apliciral na prijateljski odnos, na spomin, na odnose med star\u0161i in otroki. To je moj poskus, da na \u010dim bolj iskren na\u010din postavim ljubezen na svoje mesto. \/…\/ Zame je edina mo\u017ena tema \u010das: kako mineva, koliko nam ga je \u0161e ostalo, koliko ga je \u017ee preteklo. Vse se vrti okrog \u010dasa. \/…\/ Morda sem ta film posnel zato, da bi pregnal dolo\u010den strah, za katerega verjamem, da preganja nas vse. Minevanje \u010dasa me vznemirja, ker prihodnost predstavlja odli\u010dno prilo\u017enost za svobodo, svoboda pa je ob\u010dutje, ki pripada mladim ljudem. \/…\/ Osnovna ideja filma je, da imajo tako starej\u0161i ljudje kot mladi vedno neka pri\u010dakovanja glede prihodnosti. Film je glede tega optimisti\u010den, saj pravi, da lahko v prihodnosti vsak najde trenutek svobode.\u00ab
– Paolo Sorrentino<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Paolo Sorrentino (rojen leta 1970 v Neaplju, Italija) je italijanski scenarist, re\u017eiser in pisatelj. Njegov prvenec L’uomo in pi\u00f9<\/strong> je bil leta 2001 uvr\u0161\u010den v tekmovalni program bene\u0161kega filmskega festivala, naslednje leto pa \u0161e v program festivala v Karlovih Varih. Leta 2004 se je s srhljivko Le conseguenze dell’amore<\/strong> uvrstil na festival v Cannes ter po\u017eel dobre kritike in mednarodne nagrade. V letu 2008 je za dramatizirano biografijo kontroverznega italijanskega politika Giulia Andreottija <\/em>Mogo\u010dne\u017e<\/strong> (Il divo) na festivalu v Cannesu prejel nagrado \u017eirije, leta 2013 pa za Neskon\u010dno lepoto <\/strong>(La grande bellezza, 2013) poleg BAFTE in zlatega globusa \u0161e oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Na canskem festivalu sta tekmovala tudi Dru\u017einski prijatelj<\/strong> (L’amico di famiglia, 2006), ki smo si ga lahko ogledali na Ljubljanskem filmskem festivalu, in Sorrentinov prvi film v angle\u0161kem jeziku, This Must Be the Place<\/strong> (2011). Pri nas smo njegovo delo na velikem platnu nazadnje videli v omnibusu Rio, ljubezen moja<\/strong> (Rio, eu te amo, 2015), ki je nastal v sklopu fran\u0161ize Mesta ljubezni (Cities of Love), Sorrentino pa je zanj prispeval enega od desetih segmentov. Ukvarja se tudi s pisateljevanjem; izdal je dva romana, Hanno tutti ragione <\/em>(2010) in Tony Pagoda e i suoi amici <\/em>(2012).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbMladost<\/strong> je najbolj ne\u017een film Paola Sorrentina do zdaj, \u010dustveno bogata kontemplacija \u017eivljenjske modrosti \u2013 pridobljene, izgubljene in znova obujene. Nekje ob strani \u0161e vedno pozvanja cinizem, a ne kot glavna tema, ampak bolj kot oslabljen akord. \/…\/ Vse, kar od re\u017eiserja pri\u010dakujejo njegovi obo\u017eevalci, je tu: \u010dudovite kompozicije \/…\/, vrhunsko razumevanje \u010dustvenega razpona glasbe, o\u010darljivo nepri\u010dakovane medigre in silovita igra, tokrat razdeljena na dve osebi \/…\/. Sorrentino svoje filme strukturira kot skladatelj (zato je Cainov lik \u0161e posebej na mestu): tu so velike teme, vklju\u010dno s staranjem, spominom, ljubeznijo in lakoto po nadaljnji izpolnitvi, pa tudi kraj\u0161i intermezzi, ki segajo od preprostega opazovanja prek u\u017eivanja v vizualnih kontrastih do skoraj mitskega \u010dudenja lepoti v vseh njenih oblikah. In ni ga bolj\u0161ega prizori\u0161\u010da za to, kot so hermeti\u010dni elementi centra dobrega po\u010dutja \u2013 okolje, ki med drugim prikli\u010de v spomin Thomasa Manna, Antona \u010cehova, Lani v Marienbadu<\/strong> in Osem in pol<\/strong>.\u00ab
– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je v povzetku sli\u0161ati resnoben in melanholi\u010den \u2013 in tudi je, a hkrati je prazni\u010den, baro\u010den in nepredvidljiv, poln vizualnih in glasbenih gegov \/…\/.\u00ab
– Jonathan Romney, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ to je vizualna filmska gostija, ki staranje obravnava z ne\u017enostjo in duhovitostjo.\u00ab
– Kate Muir, The Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSorrentino vzpostavi \u010dudno paradoksalen ton spro\u0161\u010dene nepopustljivosti, ki objame nepretenciozna premi\u0161ljevanja njegovih likov o njunih poznih letih in umetni\u0161kih dedi\u0161\u010dinah, medtem pa prostor okrog njiju napolni s sanjavimi, bizarnimi liki, ki spominjajo na Sorrentinovega stilisti\u010dnega predhodnika Fellinija, a brez njegove grotesknosti. \/…\/ Ve\u010dina filmskih in gledali\u0161kih dramatikov pri obravnavi starostni\u0161tva ne more mimo kopi\u010denja filozofskih pridig o modrosti, izgubi, ob\u017ealovanju in sprejemanju, o tem, kaj je v \u017eivljenju najpomembnej\u0161e, in podobnem, zato je Sorrentinovo izogibanje tem konvencionalnim dr\u017eam neznansko osve\u017eujo\u010de. Mladost<\/strong> je bistroumen in lahkoten, trezen in vihrav, gibek, a razko\u0161en film, hkrati zrel in razigran.\u00ab
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbV tej meditaciji na teme staranja, ustvarjalnosti in uprizarjanja spektaklov, postavljeni skoraj izklju\u010dno v \u0161vicarski zdravili\u0161ki hotel, dose\u017ee prekipevajo\u010da, s suhim humorjem posuta filmska opera Paola Sorrentina nove vi\u0161ave nastopa\u0161ke, do kraja okusne veli\u010dastnosti. Sorrentino s pomo\u010djo \u010dudovitih podob odpre pore in vanje vtre blagodejna glasbena mazila, ta tretma pa izmenjuje s po\u017eivljajo\u010dimi pljuski hladne drame, ki nam jih postre\u017eejo brezhibno negovani igralci-asistenti.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbTu so sijajne, nezgre\u0161ljivo sorrentinovske dramati\u010dne geste \u2013 veli\u010dastni, vrtoglavi premiki kamere, groteskni obrazi in dvobe\u017ei\u0161\u010dne perspektive \u2013 in film je v vsakem trenutku gledljiv. \/…\/ Sorrentinovi filmi vedno te\u010dejo gladko in premorejo nek zanos. Vse, kar ta re\u017eiser postavi pred kamero, je do neke mere vznemirljivo. V Mladosti<\/strong> je odli\u010den prizor, kjer Fred in Mick skrivaj opazujeta starej\u0161i par, ki seksa v gozdu: prizor, poln komedije, absurda in odtujenosti.\u00ab \u00a0
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbSorrentino in njegov stalni sodelavec, direktor fotografije Luca Bigazzi, najdeta v hotelu in njegovi okolici vse sorte vizualnih bonbon\u010dkov. O\u010darala sta me kar prekratek intermezzo, kjer goli obiskovalci tur\u0161ke savne srepe\u010de strmijo iz mraka kot s kak\u0161ne Rembrandtove slike, in prizor, v katerem nasmejani Fred v gorah dirigira \u010dredi krav, njihovi zvonci pa melodi\u010dno pozvanjajo kot v indonezijskem gamelanu.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbMladost<\/strong> obstaja nekje med nadrealisti\u010dno italijansko \u0161olo Federica Fellinija, ki jo je Sorrentino raziskal \u017ee z oskarjevko Neskon\u010dno lepoto<\/strong>, in romanti\u010dno \u0161olo Bertoluccija.\u00ab
– Sasha Stone, The Wrap<\/em><\/p>\n

\u00bbPaolo Sorrentino oblikuje podobe, ki so elegantno od\u0161tekane in prepojene z melanholijo. \/…\/ Premisleki so ne\u017eno posuti po seriji vinjet, ki si sledijo v spokojnem ritmu, da bi jih lahko raziskali in v njih prepoznali globokoumnost ali pa jih odmislili kot plehko banalnost.\u00ab
– Sophie Monks Kaufman, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbSorrentino je kot vrhunski sla\u0161\u010di\u010darski mojster, ki zlaga sladkor\u010dke na pladenj, dokler ne dose\u017eejo vrtoglave vi\u0161ine \/…\/.\u00ab
– Stephanie Zacharek, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbSorrentino je posnel \u0161e en hommage filmski umetnosti pa tudi Evropi, ki se son\u010di v bli\u0161\u010du svoje preteklosti, intelektualni pretencioznosti in samopoveli\u010devanju, zaradi \u010desar ji vedno znova uspe spregledati, da se \u010dasi spreminjajo in da taka, kakr\u0161no bi jo radi videli, lahko obstaja le \u0161e v \u0161vicarskih Alpah, na \u010carobni gori<\/em>, dale\u010d od sveta.\u00ab
– Jo\u017eica Grgi\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav film ves \u010das kr\u0161i narativne konvencije, je ve\u010d kot gledljiv, k \u010demur poleg odli\u010dne igre glavnih igralcev prispeva predvsem dodelana vizualna plat (snemalec je bil tudi tokrat Luca Bigazzi). Mladost<\/strong> tako izzveni kot posebne vrste kontemplacija o \u017eivljenju in ponudi pogled, ki ni optimisti\u010den, temve\u010d kompleksen in poln nasprotij, predvsem pa (kot se izka\u017ee v zaklju\u010dku) odvisen od vsakega posameznika.\u00ab
– \u0160pela Standeker, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbV rokah manj inovativnega re\u017eiserja bi \u017ee tretji zaporedni film na isto temo (po filmih To je verjetno cilj<\/strong> in Neskon\u010dna lepota<\/strong>) lahko bil dolgo\u010dasen, a zgodba Mladosti<\/strong> objame gledalca tako z ne\u017enimi kot tudi s surovimi valovi, izku\u0161ena zasedba pa upodobi ene najbolj pristnih vlog v svojih karierah, vse na skoraj bole\u010de \u010dudovito postavljenih scenah.\u00ab
–\u00a0 Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oskarjevec Paolo Sorrentino po Neskon\u010dni lepoti znova sko\u010di v \u010devlje starej\u0161ih in modrej\u0161ih \u2013 tokrat zato, da bi z ne\u017eno, s humorjem na\u0161pikano in v elegantne kompozicije ujeto dramo razmi\u0161ljal o minevanju \u010dasa. Evropska filmska nagrada za najbolj\u0161i film, re\u017eijo in igralca.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8572,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8571"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8572"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8571"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}