{"id":8569,"date":"2020-01-03T13:12:49","date_gmt":"2020-01-03T12:12:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/nasel-sem-felo-kutija\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:09","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:09","slug":"nasel-sem-felo-kutija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nasel-sem-felo-kutija\/","title":{"rendered":"Na\u0161el sem Felo Kutija"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Iz\u010drpen dokumentarni portret Fele Kutija, ki je v sedemdesetih ustvaril novo glasbeno zvrst, imenovano afrobeat, in jo nato uporabil kot platformo za izra\u017eanje svojih revolucionarnih politi\u010dnih stali\u0161\u010d, uperjenih proti diktatorski vladi. Alex Gibney skozi me\u0161anico arhivskih posnetkov, intervjujev in glasbenih to\u010dk raziskuje skrivnost hipnoti\u010dnega \u017eara Felove glasbe in osebnosti, njegov nezlomljiv uporni\u0161ki duh in nenavadne \u017eivljenjske izbire. Obenem spremlja proces nastajanja broadwayskega muzikala z isto tematiko in tako \u0161e z druge strani poka\u017ee, kako te\u017eko je sodobnemu ob\u010dinstvu v enem samem zamahu priklicati zagonetno kompleksnost Felovega lika.<\/p>\n

Oskarjevec Alex Gibney ujame vsa protislovja najve\u010dje glasbene legende v zgodovini Nigerije v eksplozivno kapsulo afrobeata, kontroverznih nazorov, norosti in neustra\u0161nega politi\u010dnega aktivizma.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZanima me tema mo\u010di in njene zlorabe. \u0160e zlasti me zanima du\u0161evni ustroj slavnih, karizmati\u010dnih mo\u017e, ki v\u010dasih naredijo velike stvari, drugi\u010d pa gojijo iluzije glede svojega poslanstva ali pomembnosti na na\u010din, ki lahko postane zelo uni\u010dujo\u010d. Med umetniki me zanimajo tisti zagatni, tisti, ki posku\u0161ajo kopati zares globoko, da bi izna\u0161li umetnost, zmo\u017eno obra\u010dunavanja s svetom. Veliko \u010dasa sem pre\u017eivel na avtobusnem potovanju s Kenom Keseyjem (za Magic Trip<\/strong>, 2011) in od blizu sem se seznanil s Hunterjem S. Thompsonom, ki je do\u010dakal stra\u0161en konec in so ga obsedali demoni, kakor tudi Felo Kutija. A kadar so bili ti mo\u017eje v dobri ko\u017ei, so zmogli ustvariti mogo\u010dne, izjemne re\u010di. Bili so tudi zelo karizmati\u010dni in v nekaterih primerih so prav zaradi tega skrenili s poti. Po\u017erl jih je lasten mit; izgubili so kakr\u0161no koli zmo\u017enost gledanja nase z distance. \/\u2026\/ Mislim, da mora\u0161 biti glede \u010dloveka, o katerem snema\u0161 film, po\u0161ten. Fela je bil mogo\u010dna sila, a znal je biti tudi blodnjav in krut. Da bi \u010dloveka v popolnosti razumel, si mora\u0161 te stvari priznati. Fela je po smrti matere postajal vedno bolj neuravnove\u0161en in vedno globlje se je pogrezal v afri\u0161ki spiritualizem. Takrat je naletel na nekega mo\u0161kega, profesorja Hinduja, jasnovidca, za katerega je bilo vsem drugim jasno, da je popoln \u0161arlatan. A Fela tega ni sprevidel, ker je bil tako potopljen v ta svet. Biti izgubljen v tem svetu je nevarno, saj sebe vidi\u0161 kot nepremagljivega. V filmu ga vidite, kako v kamero pove: ‘Smrt imam v \u017eepu. Ne morem umreti.’ Ko je zbolel za aidsom in so se mu na ko\u017ei pojavili prvi izpu\u0161\u010daji, si je predstavljal, da levi ko\u017eo. Kljub temu da sta bila njegova dva brata vodilni figuri ozave\u0161\u010danja o HIV v Afriki, je \u017eivel v popolnem zanikanju. Tak\u0161ne zablode so lahko zelo destruktivne. A po\u0161teno je tudi re\u010di, da je Felova glasba, celo \u010disto pri koncu njegovega \u017eivljenja, postajala vedno bolj\u0161a in bolj\u0161a. V svojem srcu je o\u010ditno na\u0161el re\u0161itev, ki mu kot \u010dlove\u0161kemu bitju ni bila dosegljiva.\u00ab
– Alex Gibney<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Fela je bil otrok iz dobro situirane nigerijske dru\u017eine: njegov o\u010de je bil protestantski duhovnik in ravnatelj \u0161ole ter prvi predsednik nigerijskega sindikata u\u010diteljev, mama, na katero je bil \u0161e posebej navezan, pa svetovno znana borka za pravice \u017eensk. Brata sta bila znana zdravnika, oba borca za ozave\u0161\u010danje o HIV \u2013 prav tistem virusu, ki je kasneje pokopal njunega brata. Tudi Felo sta star\u0161a poslala na medicinsko fakulteto v London, a se je raje vpisal na Trinity College, kjer je \u0161tudiral kompozicijo in trobento. Prav tam se je navzel zahodnja\u0161ke glasbe, \u0161e zlasti Milesa Davisa, Franka Sinatre in Jamesa Browna. V iskanju lastnega glasbenega izraza je jazz pome\u0161al s tradicionalnimi yoruba<\/em> ritmi in afri\u0161ko pop glasbo, imenovano highlife<\/em>, ter ustvaril afrobeat<\/em>, ki se je ob koncu \u0161estdesetih let naglo raz\u0161iril po afri\u0161kih klubih in kmalu prodrl tudi v Evropo in ZDA. \u010ceprav je bil Fela iz dru\u017eine, ki je aktivno gojila politi\u010dni aktivizem, je svoj revolucionarni glas na\u0161el \u0161ele potem, ko je leta 1969 odpotoval na ameri\u0161ko turnejo. V Los Angelesu se je romanti\u010dno zapletel s pevko in dru\u017ebeno aktivistko Sandro Izsadore, preko katere je spoznal gibanji \u010drnskega nacionalizma in afrocentrizma. Oboro\u017een z novim svetovnim nazorom se je vrnil v Nigerijo in ustanovil komuno z lastnim no\u010dnim klubom, imenovanim The Shrine (\u00bbSveti\u0161\u010de\u00ab). Felova popularnost je strmo nara\u0161\u010dala, ker pa je glasbo izrabljal za \u0161irjenje protivladnih politi\u010dnih stali\u0161\u010d, je imel kar naprej te\u017eave z oblastmi, ki so z njim neprestano fizi\u010dno obra\u010dunavale in ga metale za zapahe (zaprt je bil ve\u010d kot dvestokrat). Kljub stalnemu konfliktu z oblastmi je ostal v Nigeriji in leta 1997 umrl za posledicami aidsa. Na njegov pogreb je pri\u0161lo milijon ljudi, njegova glasba, ovekove\u010dena na skoraj sedemdesetih albumih, pa \u017eivi \u0161e danes.
(vir: http:\/\/findingfela.com\/about-fela\/<\/em>)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Alex Gibney (1953, New York), scenarist, re\u017eiser in producent dokumentarnih filmov, je eden vodilnih sodobnih ameri\u0161kih dokumentaristov. Njegove filme zaznamuje zanimanje za razvpite dru\u017ebene problematike ali fascinantne fenomene. Leta 2006 je bil za oskarja nominiran njegov celove\u010derni dokumentarec Enron: The Smartest Guys in the Room<\/strong>, \u017ee naslednje leto pa je oskarja za najbolj\u0161i dokumentarni film prejel Taxi to the Dark Side<\/strong> (2007), ki razgrinja prakse sistemskega mu\u010denja, kakr\u0161nega je vojska Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike izvajala v Afganistanu, Iraku in zaporu Guantanamo. V Kinodvoru smo lahko videli zgodbo o zlatih letih ‘iznajditelja’ znamenitega gonzo novinarstva Gonzo: \u017divljenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona<\/strong> (Gonzo: The Life and Work of Dr. Hunter S. Thompson, 2008), portret washingtonskega superlobista Jacka Abramoffa Casino Jack in Zdru\u017eene dr\u017eave denarja<\/strong> (Casino Jack and the United States of Money, 2010) ter film Mea maxima culpa: molk v bo\u017eji hi\u0161i<\/strong> (Mea Maxima Culpa: Silence in the House of God, 2012), ki se je osredoto\u010dal na ob\u010dutljivo temo pedofilije v katoli\u0161ki cerkvi. Med zadnjimi filmi tega izjemno plodovitega ustvarjalca so \u0161e dokumentarci Client 9: The Rise and Fall of Eliot Spitzer<\/strong> (2010) o vzponu in padcu kontroverznega newyor\u0161kega guvernerja, Magic Trip<\/strong> (2011) o \u010dezameri\u0161kem avtobusnem popotovanju pisatelja Kena Keseyja (Let nad kukavi\u010djim gnezdom<\/em>) in njegovih psihedeli\u010dnih prijateljev Merry Pranksters, The Last Gladiators<\/strong> (2011) o najbolj \u017eilavih in surovih igralcih hokeja na ledu, We Steal Secrets: The Story of WikiLeaks<\/strong> (2013) o aferi WikiLeaks ter film The Armstrong Lie<\/strong> (2013) o vzponu in padcu kolesarske ikone Lancea Armstronga. Vzporedno s filmom o \u017eivljenju nigerijskega glasbenika in aktivista Fele Kutija Na\u0161el sem Felo Kutija<\/strong> (2014) je nastajal tudi dokumentarec o \u0161e enem glasbenem velikanu, Jamesu Brownu, film Mr. Dynamite: The Rise of James Brown<\/strong> (2014), letos pa sta na velika platna pri\u0161la \u0161e odmevna dokumentarca o dveh sodobnih fenomenih: v filmu Going Clear: Scientology and the Prison of Belief <\/strong>(2015) se je Gibney lotil poglobljene raziskave notranjega ustroja scientolo\u0161ke cerkve, v filmu Steve Jobs: The Man in the Machine<\/strong> (2015) pa je vzel v precep osebnost ene najve\u010djih in najbolj skrivnostnih ikon na\u0161ega \u010dasa, Steva Jobsa.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbGibney postre\u017ee z odli\u010dnimi koncertnimi posnetki, arhivskim materialom ter intervjuji s Felovimi sodelavci in dru\u017einskimi \u010dlani (vklju\u010dno z njegovim sinom in glasbenim dedi\u010dem Femijem Kutijem) in ta material pred nami razgrne v celostno sliko. Portret, ki vznikne, je slika osebnosti, ve\u010dje od \u017eivljenja, za katero se zdi, da je bila bli\u017eje tistim, ki je niso poznali, kot tistim, ki so jo.\u00ab
– Ty Burr, The Boston Globe<\/em><\/p>\n

\u00bbNa\u0161el sem Felo Kutija<\/strong> z glasbenimi termini vzorno pojasni, kaj je bilo tisto, zaradi \u010desar je Fela tako zelo izstopal v glasbenem smislu \u2013 preprost korak, ki pa ga mnogi glasbeni dokumentarci presko\u010dijo. Fela sam pa je sila neugoden lik. Vpra\u0161anje, ali bi moral dobiti svoje mesto v kanonu borcev za svobodo ali pa bi ga morali odmisliti kot navadnega egomana, je prepu\u0161\u010deno precej odprtemu koncu.\u00ab
– Jordan Hoffman, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbO\u010darljiv in izjemno natan\u010den novi film Alexa Gibneyja je tako standardna biografija kot tudi film o ustvarjanju filma. \/…\/ Je bil Fela politi\u010dno progresiven trn v peti nigerijske voja\u0161ke vlade (ki ga je zapirala in pretepala) ali seksisti\u010dni prasec s prepri\u010danjem, da morajo biti \u017eenske podrejene mo\u0161kim, ki se je leta 1978 v enem samem poro\u010dnem obredu poro\u010dil s 27 ‘kraljicami’? Je bil razmi\u0161ljujo\u010d in neposreden kritik korupcije ali zabave \u017eeljni ha\u0161i\u0161ar, ki ga je bolj kot revolucija zanimalo puhanje gigantskih jointov? \/…\/ Odgovor je, da je bil najbr\u017e vse to, vklju\u010dno z eno nesporno oznako, glede katere se strinjajo vsi: glasbeni genij. Prav zato film nosi naslov Na\u0161el sem Felo Kutija<\/strong>. Gibney se poda na pot iskanja Fele, pri tem pa ga vodi Bill T. Jones, re\u017eiser muzikala Fela!<\/em>. V filmu ima Jones vlogo nekak\u0161nega safari vodnika: pore\u017ee najbolj goste in trnove kontradikcije, ki obkro\u017eajo Felo, v upanju, da bi izsekal koherenten, a vendarle po\u0161ten potret \u2013 ne s tem, da bi porezal plevel, ampak s tem, da bi dovolil, da se zaraste nazaj.\u00ab
– Michael O\u2019Sullivan, The Washington Post<\/em><\/p>\n

\u00bbDinami\u010den film ponuja odli\u010den vpogled v \u017eivljenje tega izjemnega umetnika in ovrednoti njegovo zapu\u0161\u010dino.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbOd \u0161okantnega posnetka trupla v jarku iz izseka TV-novice na za\u010detku filma je tisto, kar se skozi Gibneyjev dokumentarec neprestano vra\u010da, \u010dlove\u0161ko telo: telesa, ki jih pregiba glasba, telesa, ki zavzamejo oder, Felovi gibi, ki jih pomno\u017eene zrcalijo njegova skupina in plesalci, na tiso\u010de teles, ki se zgrinjajo na stadion, da bi ujela pogled na Felovo negibno truplo. A tudi telo, ki se zoperstavlja zatiranju dr\u017eavne oblasti \u2013 Felova vitka postava velterske kategorije je nenehno postavljena na ogled in Fela v nekem mu\u010dnem prizoru popelje svojega izpra\u0161evalca na hitro potovanje po brazgotinah, ki sta jih na njegovo telo odtisnili policija in vojska: to je neke vrste kartoteka nasilja avtoritarne dr\u017eave, izpisana na njegovem lastnem telesu. Te\u017eko si je priklicati v spomin kak\u0161nega sodobnega umetnika, ki bi za svojo glasbo in prepri\u010danja izpostavljal lastno telo na tak na\u010din, kot je to po\u010del Fela.\u00ab
– Sam Davies, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbGibney uporabi arhivsko gradivo broadwayske predstave tako brez\u0161ivno, da postane razlikovanje med resni\u010dnostjo in njeno umetni\u0161ko upodobitvijo ne le te\u017eavno, ampak tudi ena od osrednjih metafor filma. Kot namiguje naslov, je Felo mogo\u010de najti le skozi posredovanja, ki na njegove dinami\u010dne, pogosto kontradiktorne zna\u010dajske poteze gledajo skozi izrazito osebno perspektivo. \u010ce so ga mediji pogosto oklicali za nihilista, se njegovi prijatelji in ljubimke z me\u0161anico smeha, \u010dudenja in solz spominjajo, kako zelo razigran je bil lahko v enem trenutku in krut v naslednjem. Gibney k pogosto razhajajo\u010dim se percepcijam pristopa brez predsodkov in ostaja predan sestavljanju gradiva v dosledno zadr\u017eano, a nadvse zavzeto raziskavo.\u00ab
– Clayton Dillard, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbKo gledate doku Na\u0161el sem Felo Kutija<\/strong>, si re\u010dete: Fela Kuti, nigerijski afrobeatski dinamo (1938-97), je delal vse, da bi Alex Gibney o njem posnel doku. Panafri\u0161ke ritme in Black Power je poro\u010dil z jazzom, funkom in psihedelijo, \u017eivel je divje (droge, seks), imel je svojo komuno (Kalakuta Republic), fural je poligamijo (27 \u017eena), ob \u017eivce je spravljal najbli\u017eje in najbolj oddaljene (politiko), bil je disidentski, eksploziven in mani\u010den, koncerte je prelevil v ritualno podzemlje, svojemu pop nihilizmu pa je nataknil karizmo dr\u017eavljanske vojne. \/\u2026\/ Alex Gibney je v desetih letih posnel okrog 30 dokumentarcev \/\u2026\/. Tip je ma\u0161ina. Zato ne presene\u010da, da s takim gu\u0161tom biografira tipe, ki so izgledali kot ma\u0161ine: Lanca Armstronga (The Armstrong Lie<\/strong>), Jamesa Browna (Mr. Dynamite<\/strong>), Kena Keseyja (Magic Trip<\/strong>), Hunterja S. Thompsona (Gonzo<\/strong>). Zdaj je na\u0161el \u0161e Felo Kutija, ki ga je ustavil \u0161ele aids.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPred nami se postopoma izrisuje kompliciran lik, ki ga vzljubimo zaradi brezkompromisnosti ter pogubne po\u017ertvovalnosti v boju za pravico in dostojanstvo svojih zatiranih rojakov; hkrati pa se nam upira zaradi zahojenega, kvazi tradicionalnega pojmovanja \u017eensko-mo\u0161kih odnosov, ki ga je navsezadnje pogubilo. Fele Kutija namre\u010d po vsem prestanem ni usmrtil dr\u017eavni represivni aparat, ampak aids, ki si ga je nakopal zaradi zgre\u0161enih predstav o afri\u0161ki mo\u0161kosti in mnogo\u017eenstvu. Gibney Kutijeve protislovne, a vzporedne lastnosti predo\u010di v filmski celoti, ki je udarna kakor obredni boben in hranljiva kakor materino mleko.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oskarjevec Alex Gibney ujame vsa protislovja najve\u010dje glasbene legende v zgodovini Nigerije v eksplozivno kapsulo afrobeata, kontroverznih nazorov, norosti in neustra\u0161nega politi\u010dnega aktivizma.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8570,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8569"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8570"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8569"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}