{"id":8567,"date":"2020-01-03T13:12:49","date_gmt":"2020-01-03T12:12:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/crna-masa\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:09","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:09","slug":"crna-masa","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/crna-masa\/","title":{"rendered":"\u010crna ma\u0161a"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ju\u017eni Boston, sedemdeseta leta. Agent FBI John Connolly se pove\u017ee s prijateljem iz otro\u0161tva, irskim mafijcem Jimmyjem Bulgerjem, in ga pregovori v sodelovanje: v zameno za informacije, ki mu bodo pomagale stopiti na prste njunemu skupnemu sovra\u017eniku, italijanski mafiji, mu ponuja popolno za\u0161\u010dito. A Connolly se ne zaveda, da je podpisal pogodbo s hudi\u010dem in Bulgerju omogo\u010dil, da pod policijsko za\u0161\u010dito okrepi svojo mo\u010d ter postane eden najbolj zloglasnih in neusmiljenih gangsterjev v zgodovini Bostona.<\/p>\n

Po resni\u010dnih dogodkih posneta gangsterijada o nesveti zvezi med ambicioznim agentom FBI in prvim mo\u017eem bostonske irske mafije z neprepoznavnim Johnnyjem Deppom v vlogi hladnokrvnega, okrutnega mafijskega \u0161efa Jamesa ‘Whiteyja’ Bulgerja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrivla\u010di me globoko tragi\u010dno in globoko \u010dlove\u0161ko in ta film mi je ponudil oboje. Po naravi je skoraj shakespearejanski in obravnava teme, ki jih rad raziskujem: korupcijo, prevaro in prevzetnost, vse skupaj zapakirano v zgodbo, v katero sem zagrebel z velikim zanimanjem. \/…\/ Ko sem se odlo\u010dil, da bom re\u017eiral \u010crno ma\u0161o<\/strong>, me je popadel precej\u0161en strah. Ne nazadnje so mnogi izmed mojih najljub\u0161ih filmov sodili v \u017eanr kriminalke, kamor naj bi sodila tudi \u010crna ma\u0161a<\/strong>. Re\u010di, da je bila norma postavljena visoko in da je bil izziv ogromen, bi bilo premilo. Toda liki (dva brata, eden zloglasni kriminalec, drugi strahospo\u0161tovanje vzbujajo\u010d politik velikega kalibra, in njun prijatelj iz otro\u0161tva, hitro napredujo\u010di posebni agent FBI), srh vzbujajo\u010da resni\u010dna zgodba o ju\u017enobostonskih ulicah zla v sedemdesetih letih in \u0161e kasneje ter osrednje vpra\u0161anje, ali je mogo\u010de kdaj zares pustiti preteklost za sabo \u2013 vse to je bilo preprosto preve\u010d mamljivo, da bi dovolil, da mi uide iz rok. Preteklosti na\u0161ih glavnih likov (zvezane z lojalnostjo in zavezo bratov\u0161\u010dine) tr\u010dijo na nasilen, smrtonosen na\u010din in pripeljejo ne le do najve\u010djega \u0161kandala v zgodovini FBI, ampak tudi do tiste stra\u0161ne to\u010dke, ko je tako reko\u010d nemogo\u010de razlikovati med kriminalci in varuhi zakona. Resnica o Jamesu ‘Whiteyju’ Bulgerju, njegovem bratu Billyju in njunem prijatelju iz otro\u0161tva Johnu Connollyju je ponujala ve\u010dje pripovedno razko\u0161je in bila veliko bolj \u010dudna od fikcije. Na koncu sem spoznal, da pravi izziv ni bil dose\u010di, da bi moj film primerjali z mnogimi sijajnimi kriminalkami, ki so mo\u010dno vplivale name, ampak da bi ga primerjali s \u010dudovitimi \u010dlove\u0161kimi filmi, ki so me navdihovali. Niti najmanj me ni zanimalo, da bi v filmu prikazal svet, v katerem so kriminalci tudi ljudje, zelo pa me je zanimalo dramatizirati svet, v katerem so ljudje slu\u010dajno tudi kriminalci.\u00ab
– Scott Cooper<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
James J. Bulger je nekdanji \u0161ef bostonske kriminalne zdru\u017ebe, znane po imenu ‘Winter Hill Gang’. FBI navaja, da je zanje delal kot informator, kar pa sam \u0161e danes vztrajno zanika. Njegove povezave z lokalnimi policisti so leta 1998 razkrinkali mediji in povzro\u010dili eno najve\u010djih afer v zgodovini FBI-ja. Novinarja Dick Lehr in Gerard O\u2019Neill, ki sta prek \u010dasopisa The Boston Globe<\/em> spravila zgodbo v javnost, sta kasneje napisala knjigo Black Mass: Whitey Bulger, The FBI, and a Devil’s Deal<\/em>, ki je slu\u017eila kot predloga za pri\u010dujo\u010di film.<\/p>\n

Bulger je ob izbruhu afere pobegnil iz Bostona in v ube\u017eni\u0161tvu pre\u017eivel \u0161estnajst let; dvanajst let je bil na listi najbolj iskanih ube\u017enikov, pred njim je le \u0161e Osama bin Laden. Leta 2011 je bil, star enainosemdeset let, aretiran v Kaliforniji, dve leti kasneje pa je bil med drugim obto\u017een enajstih umorov, sodelovanja pri umorih, izsiljevanja, pranja denarja in trgovine z oro\u017ejem ter obsojen na dosmrtno je\u010do.<\/p>\n

William M. ‘Billy’ Bulger, mlaj\u0161i brat Jamesa Bulgerja, je bil prav tako mojster na svojem podro\u010dju, le da je bila njegova strast politika. \u010ceprav je iz\u0161el iz revne dru\u017eine, je na bostonskem kolid\u017eu diplomiral iz prava in se \u017ee pred koncem \u0161tudija za\u010del aktivno ukvarjati s politiko na visoki ravni ter ji ostal zvest vse do upokojitve. Kar osemnajst let je slu\u017eboval kot predsednik senata zvezne dr\u017eave Massachusetts (vsaki dve leti je bil na novo izvoljen) in \u0161e danes dr\u017ei rekord najdalj\u0161ega sta\u017ea na tem polo\u017eaju. Je o\u010de devetih otrok in dedek triintridesetim vnukom. Z \u017eeno \u017eivi v Bostonu in redno obiskuje brata v zaporu. Dejstvo, da ni nikoli javno obsodil bratovih dejanj, ga je pred leti stalo mesta predsednika massachusettske univerze. \u0160e danes ni jasno, koliko resnice o svojem bratu je dejansko poznal in kak\u0161no vlogo je igral v njegovi ‘karieri’, predvsem pa v uspe\u0161nem dolgoletnem Jamesovem izogibanju oblastem.<\/p>\n

\u010crna ma\u0161a<\/strong> ni prvo sre\u010danje Jamesa Bulgerja z velikim platnom. Navdihnil je denimo tudi lik Franka Costella v interpretaciji Jacka Nicholsona v z oskarjem nagrajenem filmu Martina Scorseseja Dvojna igra<\/strong> (The Departed, 2006), lansko leto pa je lu\u010d sveta ugledal \u0161e dokumentarec Joeja Berlingerja Whitey: United States of America v. James J. Bulger<\/strong>, ki spremlja sodni proces proti Bulgerju. Film o Bulgerju sta na\u010drtovala tudi Ben Affleck (kot re\u017eiser) in Matt Damon (kot igralec), a je projekt zaradi \u010crne ma\u0161e<\/strong> zastal.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Scott Cooper (rojen leta 1970 v Abingdonu, Virginia, ZDA) je ameri\u0161ki igralec, scenarist, re\u017eiser in producent. Igro je \u0161tudiral na slovitem Lee Strasberg Theatre and Film Institute v New Yorku in sprva delal kot igralec. Leta 2009 je posnel svoj celove\u010derni prvenec Noro srce<\/strong> (Crazy Heart) z Jeffom Bridgesom v glavni vlogi; Bridges je za vlogo odcvetelega country glasbenika med drugim prejel tako oskarja kot zlati globus, film pa je bil tudi sicer ve\u010dkrat nagrajen. Noremu srcu<\/strong> je sledil kriminalni triler Jeklena pravica<\/strong> (Out of the Furnace, 2013), \u010crna ma\u0161a<\/strong> pa je Cooperjev tretji celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbLedeno modre o\u010di zloglasnega \u0161efa bostonskega podzemlja Jamesa ‘Whiteyja’ Bulgerja \/\u2026\/ prebadajo platno kot pogled nekak\u0161nega samozavestnega d\u017eungelskega plenilca, ki mirno \u010depi v zasedi in \u010daka na trenutek, ko bo lahko sko\u010dil na plen. In ta ista hladno prera\u010dunljiva obvladanost pre\u017eema vsak vidik na\u010dina, kako igralec utelesi vlogo Bulgerja ali, bolje re\u010deno, izgine v njej. A tudi \u010de je hipnoti\u010dna igra Johnnyja Deppa \/\u2026\/ glavna dra\u017e \u010crne ma\u0161e<\/strong>, pa to trezno, obse\u017eno, globoko prevzemajo\u010do o\u017eivitev Bulgerjevega ju\u017enobostonskega fevda in njegovega kompleksnega odnosa z agentom FBI Johnom Connollyjem, ki ga ni\u010d manj impresivno odigra Joel Edgerton, odlikuje \u0161e marsikaj drugega. Film je videti kot iz sedemdesetih in s svojim namerno zadr\u017eanim retro slogom u\u010dinkuje kot nekak\u0161na anti-Dvojna igra <\/strong>(The Departed). Zato se zna zgoditi, da tisti del publike, ki v multiplekse zahaja predvsem na zmenke, zanj ne bo pokazal ve\u010djega zanimanja, zreli, kakovostnega filma la\u010dni redni obiskovalci kinematografov pa bi morali trumoma planiti na eno prvih resnih, po nagradah di\u0161e\u010dih atrakcij te jeseni. \/…\/ Celo veliki igralci (Nicholson in Pacino sta med najbolj\u0161imi testnimi primeri) se lahko za\u010dnejo zatekati k slabim navadam in vdajanju pri\u010dakovanjem ob\u010dinstva, ko za\u010dutijo, kaj gledalci od njih \u017eelijo. A Depp je tu popolnoma rehabilitiran v drznega, navdihnjenega igralca iz \u010dasa Mrtveca <\/strong>in svojih zgodnjih sodelovanj s Timom Burtonom. Zaveda se, da je tako globoko pogreznjen v vlogo, da mu bomo voljno sledili, ne glede na to, kaj naredi. Ko se v \u010crni ma\u0161i<\/strong> zgodi nasilje, je to bliskovito in brutalno, a ni\u010d ni bolj stra\u0161ljivega od enega samega nenadnega pobliska Bulgerjevih o\u010di \u010dez sobo.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbCooper \/\u2026\/ nasilje uprizarja in tempira z visceralnim u\u010dinkom in uli\u010dnim realizmom, pri \u010demer se izogiba tako skrajni teatrali\u010dnosti kot tudi trendovski hitri monta\u017ei in absurdnim oblikam telesnosti. \u0160e zlasti ob nekaterih klju\u010dnih sekvencah, omejenih na interierje, pa se zdi, da si je pred za\u010detkom snemanja ve\u010dkrat natan\u010dno ogledal Botre<\/strong>, saj je njegov pristop tipi\u010dno coppolovski \u2013 skrbno oblikovanim in mestoma dolgo trajajo\u010dim velikim planom sledijo nenavadno tesni in nepopustljivi bli\u017enji plani, ki poskrbijo, da so igralci videti zares dobro. \/\u2026\/ Depp je karizmati\u010den kot njegov lik mora biti, popolnoma prepri\u010dljiv in srh vzbujajo\u010d, medtem ko se njegov Bulger poigrava tako s svojimi prijatelji kot sovra\u017eniki, jih pu\u0161\u010da v nevednosti, skriva svoje prave namere in v stra\u0161ljivem tempu izvr\u0161uje kazni. Igral\u010dev ob\u010dutek za opazovanje, za ustvarjanje podlage, za zadr\u017eevanje stvari v sebi in za njihov izbruh v trenutku, ko je to potrebno, se tu bogato obrestuje. Njegov nastop je mnogo prepri\u010dljivej\u0161i od tistega, ki ga je uprizoril v svoji prej\u0161nji veliki gangsterski vlogi, ko je upodobil Johna Dillingerja v filmu Dr\u017eavni sovra\u017eniki<\/strong> Michaela Manna. Ta vloga je nepri\u010dakovana, zelo dobrodo\u0161la na tej to\u010dki njegove kariere in ena njegovih najbolj\u0161ih nasploh.\u00ab
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbCooper in njegova scenarista Mark Mallou in Jez Butterworth so \u017eanru dodali znaten prispevek: poudarili so, da se gangsterji ne vzamejo kar od nikoder kot kak\u0161ni stripovski superzlobci. Gangsterji so simptomi politi\u010dne korupcije, paraziti, ki so jih ustvarile dr\u017eavne agencije in \u0161ibki, naivni policijski uslu\u017ebenci, ki se zadovoljijo s tem, da svoje delo delegirajo zlo\u010dinskim malopridne\u017eem. \/…\/ Naslov \u010crna ma\u0161a<\/strong> bi vas utegnil zavesti k predpostavki, da katoli\u0161ka cerkev igra v filmu pomembno vlogo. \/…\/ Cerkev v resnici ni pomembna. To je sekularna, pesimisti\u010dna pripoved o tem, kako korupcija redi gangsterje kot mikrobe v petrijevki, zre\u017eirana in odigrana pa je z neverjetno samozavestjo in zanosom.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ jedro zgodbe ne ti\u010di toliko v vzponu in padcu gangsterskega \u0161efa kot v prikritem ob\u010dudovanju moralno \u0161ibkega policista do mo\u0161kega, ki bi ga moral vzeti pod drobnogled, ter v napa\u010dnem kontekstu vznikli veri v lojalnost prijateljev iz otro\u0161kih let. \/…\/ Boston ponudi prepri\u010dljivo kuliso; njegova obmorska pustinja postane pokopali\u0161\u010de mafijskih \u017ertev, njegove ljubke, v les oble\u010dene hi\u0161e so priro\u010dne lokacije za srhljive umore, njegovi mrakobni, s toba\u010dnim dimom zamazani bari vsiljujejo z alkoholom pod\u017egano mo\u0161ko tovari\u0161tvo, katerega zgre\u0161en ob\u010dutek za \u010dast in zvestobo je dramski motor tega filma o temni strani ameri\u0161kih skupnostnih vrednot.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbVe\u010dinoma pa \u010crno ma\u0161o<\/strong> obseda izprijenost. Ve\u010d kot enkrat film zaloti Bulgerja, kako po\u010dasi ubija sokrajane, ki so ga ali izdali ali pa ogro\u017eali njegov imperij. \/\u2026\/ Cooperjevo kadriranje teh umorov, podobno kot sekvenca z rezanjem u\u0161esa v Steklih psih<\/strong>, prepu\u0161\u010da velik del dogajanja domi\u0161ljiji, a ob tem \u0161e dodatno potencira ob\u010dutek groze.\u00ab
– Eric Kohn, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbMojster fotografije Masanobu Takayanagi ustvari videz okle\u0161\u010denosti na golo bistvo in se ne trudi pretirano, da bi zavestno posnemal sodobne mafijske klasike Coppole ali Scorseseja. V Cooperjevi zadnji kriminalni sagi Jeklena pravica<\/strong> je fotografija preglasila vse drugo v filmu, tu pa le poudari zgodbo, ne da bi pri tem pretirano opozarjala sama nase.\u00ab
– Alonso Duralde, The Wrap<\/em><\/p>\n

\u00bbO Bulgerjih, \u0161e zlasti o Whiteyju, je bilo napisanih \u017ee na ducate knjig. In \u010crna ma\u0161a<\/strong> ni ne prvi in najverjetneje tudi ne zadnji film, ki se je lotil te legende. \/…\/ Nicholsonova razli\u010dica Whiteyja Bulgerja iz Scorsesejeve Dvojne igre<\/strong> je brez dvoma najbolj zabavna \/…\/, tista, ki jo je odigral Pete Postlethwaite v Affleckovem Mestu<\/strong>, najbolj zlove\u0161\u010da \/…\/, Deppova pa najbr\u017e najbolj realisti\u010dna.\u00ab
– Charles McGrath, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbJohnny Depp se transformira do neprepoznavnosti, toda tako kot on \u2013 eks John Dillinger, dr\u017eavni sovra\u017enik \u2013 izgine v liku Jamesa “Whiteyja” Bulgerja, dr\u017eavnega prijatelja, tudi \u010crna ma\u0161a<\/strong> izgine v Dobrih fantih<\/strong>, Dvojni igri<\/strong> in Ameri\u0161kih prevarah<\/strong>, pri tem pa ovadi dr\u017eavo, veliko stvarnico kriminala, terorja in dereguliranega kapitalizma. Bulger je gangster, ki kapitalizem jemlje tako smrtno resno, da postane nelo\u010djiv od njega, zato ga ni mogo\u010de ovaditi. Ovajajo ga \u0161tevilni, premnogi, a neuspe\u0161no – kapitalizma ne more\u0161 ovaditi. To vemo.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTisto, kar \u010crno ma\u0161o<\/strong>, po \u017eanru mafijsko gangsteriado, lo\u010duje od Coppolovih Botrov<\/strong>, Scorsesejevih Dobrih fantov<\/strong> ali Dvojne igre<\/strong>, pa tudi od Ameri\u0161kih prevar<\/strong> Davida O. Russlla – vsi ti pu\u0161\u010dajo sledi tudi v \u010crni ma\u0161i<\/strong> -, je prav to: slabi fantje tokrat niso niti malo mitizirani. Cooper gledalcu ne daje mo\u017enosti za empatijo. To sicer ne pomeni, da jih slika \u010drno-belo. \/\u2026\/ Ta sprega med policistom ter kriminalcem, ki postane informator FBI iz scela poslovnih razlogov (uni\u010diti mafijsko konkurenco), je obenem ekspliciten prikaz kriminalnega sveta, ki ga temeljno poganjata podkupovanje in izsiljevanje. In prav v tem sta si svetova na \u00bbtej\u00ab in \u00bboni\u00ab strani zakona podobna veliko bolj, kot se zdi na prvi pogled. Ne le podobna – drug drugega ohranjata pri \u017eivljenju. Ta poanta seveda ne premore niti kan\u010dka optimizma. Od tod tudi naslov filma.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbOd Scorsesejeve upodobitve se Cooperjeva razlikuje tudi po tem, da ni tako glasna, dobesedna moralka. Bulgerjevo strahovlado v Bostonu spremljamo v nizu vinjet z ravno prav skromno nakazanim pripovednim lokom, ki s svojo razdrobljenostjo u\u010dinkovito ponazarja precej\u0161njo dolgotrajnost prikazanega dogajanja. Gledamo kos neke umazane mestne preteklosti, ki se razra\u0161\u010da v sedanjost in, ustrezno naslovu, nima vidnej\u0161ih junakov.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbCooperjev tretji re\u017eijski celove\u010derec \/\u2026\/ se primerjavam s Scorsesejevimi mafijskimi filmi \u017ee zaradi tematike ne bo mogel izogniti. S tega vidika lahko zapi\u0161em, da je \u010crna ma\u0161a<\/strong> eden od najbolj\u0161ih Scorsesejevih filmov, ki jih ni re\u017eiral Scorsese, in, kar je \u0161e za gledal\u010devo izku\u0161njo \u0161e pomembnej\u0161e, eden najtema\u010dnej\u0161ih. \/\u2026\/ Za Bulgerjevimi sinjemodrimi o\u010dmi se skriva nekaj, kar je skoraj nemogo\u010de opisati z besedami. \u010ce imate jeklene \u017eivce in vas ne moti, da boste dve uri pre\u017eiveli v dru\u017ebi poosebljenega zla, se udele\u017eite \u010crne ma\u0161e<\/strong>. Pri\u010da boste ponovnemu vstajenju kariere Johnnyja Deppa.\u00ab
<\/em><\/em>– Klemen \u010cerne, PlanetSiol.net<\/em><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po resni\u010dnih dogodkih posneta gangsterijada o nesveti zvezi med ambicioznim agentom FBI in prvim mo\u017eem bostonske irske mafije z neprepoznavnim Johnnyjem Deppom v vlogi hladnokrvnega, okrutnega mafijskega \u0161efa Jamesa ‘Whiteyja’ Bulgerja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8568,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8567"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8568"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8567"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}