{"id":8549,"date":"2020-01-03T13:12:47","date_gmt":"2020-01-03T12:12:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/popoln-dan\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:08","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:08","slug":"popoln-dan","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/popoln-dan\/","title":{"rendered":"Popoln dan"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leta 1995, nekje na Balkanu. Skupina humanitarnih delavcev sku\u0161a iz vodnjaka sredi vojnega obmo\u010dja odstraniti truplo. \u010ce bo kontaminiralo vodnjak, bodo tamkaj\u0161nji prebivalci ostali brez pitne vode. Toda preprosta naloga se kmalu sprevr\u017ee v nemogo\u010do misijo. Tisti, ki re\u0161ujejo humanitarno krizo, so vendar samo ljudje. Sophie je novinka in bi rada pomagala. Mambr\u00fa (Benicio del Toro) je videl preve\u010d in si \u017eeli domov. Katja si je neko\u010d \u017eelela Mambr\u00faja. Damir si \u017eeli, da bi bilo vojne konec. B (Tim Robbins) pa ne ve, kaj pravzaprav ho\u010de. Humor, drama, \u010dustva, rutina, nevarnost in upanje. Vse to je del popolnega dne.<\/strong><\/p>\n

Popoln dan<\/strong> je zgrajen kot babu\u0161ka, znotraj vojnega filma skriva film ceste, v njem komedijo in znotraj te dramo. Njegov edini \u017eanr je \u017eivljenje samo.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film \u0161panskega re\u017eiserja Fernanda Le\u00f3na de Aranoe se je uvrstil med deseterico nominirancev za nagrado LUX 2015, ki jo podeljuje Evropski parlament. Igralec Benicio del Toro je film Popoln dan<\/strong> leto\u0161njega avgusta predstavil na 21. mednarodnem filmskem festivalu v Sarajevu, kjer so oskarjevcu podelili nagrado \u010dastno srce Sarajeva za izjemen prispevek k filmski umetnosti.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTo je film o ljudeh, ki imajo te\u017eavno nalogo vna\u0161ati red v kaos. Film, ki prikazuje njihov vsakdanji trud, da bi znotraj ene vojne bili drugo: proti nesmiselnosti in obupu. Proti neizmerni \u017eelji po vrnitvi domov. Film o humanitarnih delavcih. Kot oni se tudi film distancira s pomo\u010djo humorja: najbolj duhovite pripombe, najbolj drzna in divja, najbolj skrajna komedija se pogosto zgodi sredi tragedije. Saj ni nikjer na svetu bolj nepogre\u0161ljiva. \/\u2026\/<\/p>\n

Film se odvija v goratem svetu, nekak\u0161nem mikrokozmosu, kjer najdete vse udele\u017eence vojne: vojake, civiliste, modre \u010delade, novinarje \u2026 In tu imamo majhno skupino humanitarcev, ki sku\u0161ajo odstraniti truplo iz vodnjaka. Tja je bilo odvr\u017eeno, da bi zastrupilo vodo \u2013 primitivna, a \u0161e kako u\u010dinkovita oblika biolo\u0161kega vojskovanja. Na videz majhna te\u017eava. Toda prva \u017ertev vojne je vedno zdrav razum. In morda se zato ves \u010das vozijo sem in tja po ozkih gorskih stezah kot v blodnjaku, v iskanju izhoda, ki ga morda sploh ni. \/\u2026\/<\/p>\n

Po zaslugi svojih filmov sem imel pogosto prilo\u017enost snemati humanitarne delavce v vojnih conah. Prvi\u010d februarja 1995, med vojno v Bosni. Nazaj smo prinesli na desetine posnetkov in le pe\u0161\u010dico besed, s katerimi smo se navadili opisovati vojno: zmeda, nesmisel, babilonski stolp, labirint, nezmo\u017enost. Pred nekaj leti sem snemal dokumentarni film z Zdravniki brez meja v severni Ugandi. V nekem pribli\u017eku bara, ki smo ga na\u0161li 15 kilometrov od sudanske meje, sem med pitjem toplega piva ‘Nile Special’ prvi\u010d sli\u0161al za roman Dejarse llover<\/em> Paule Farias, o katerem je ravno pripovedoval varnostni vodja na\u0161e misije. Paula je zdravnica in koordinatorica Zdravnikov brez meja, pa tudi pisateljica. Ljudem pomaga na oba na\u010dina. Prevzela me je preprostost njene zgodbe in njena globina. Govori namre\u010d o krutosti vojne, toda to po\u010dne s smislom za humor. Na straneh njenega romana in v svojih lastnih spominih na tisti neprepustni gorski labirint Balkana, ki sem ga pre\u010dkal pred dvajsetimi leti, sem na\u0161el zamisel za ta film.\u00ab
– Fernando Le\u00f3n de Aranoa, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00bbMoj lik se soo\u010da s te\u017eko situacijo. Vojno obmo\u010dje na Balkanu je \u017ee tako polno napetosti, ko pa je v nevarnosti nekaj tako \u017eivljenjsko pomembnega, kot je voda, se razmere skrajno zaostrijo. Kot ve\u010dina humanitarnih delavcev tudi B hlepi po adrenalinu, ki ga spro\u017ea re\u0161evanje te\u017eav v nevarni in kaoti\u010dni situaciji. Ti ljudje so na pol gasilci, na pol pirati. S \u010drnim humorjem si ohranjajo voljo do \u017eivljenja.\u00ab
– Tim Robbins, igralec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Fernando Le\u00f3n de Aranoa (Madrid, 1968) po uspe\u0161ni scenaristi\u010dni karieri leta 1996 posname re\u017eijski prvenec Familia<\/strong>, ki mu prinese Goyevo nagrado za najbolj\u0161ega mladega re\u017eiserja. Sledijo filmi Barrio <\/strong>(1998), Ponedeljki v soncu <\/strong>(Los lunes al sol, 2002), Princesas <\/strong>(2005) in Amador <\/strong>(2010), ki skupno po\u017eanjejo kar dvanajst Goyevih nagrad, med njimi pet za najbolj\u0161o re\u017eijo in scenarij, po eno nagrado za najbolj\u0161i film in najbolj\u0161ega re\u017eiserja na festivalu v San Sebastianu, tri nagrade mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI ter \u0161tevilne druge lovorike. Re\u017eiserjevi filmi pogosto do\u017eivljajo premiere na Berlinalu in festivalu Sundance. Aranoa je tudi avtor dokumentarcev Izbeglice <\/strong>(1995) o bosanskih beguncih, Caminantes <\/strong>(2001), Buenas noches, Ouma<\/strong> (segment omnibusa Invisibles<\/strong>, 2007, Goyeva nagrada za najbolj\u0161i dokumentarni film), pa slikar, ilustrator in pisatelj. Leta 2004 je ustanovil produkcijsko hi\u0161o Reposado. Popoln dan <\/strong>je njegov \u0161esti igrani celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTo je M.A.S.H.<\/strong> v Bosni \u2013 s humanitarnimi delavci. \u0160panski re\u017eiser Fernando Le\u00f3n de Aranoa (Ponedeljki v soncu<\/strong>) ne ubere tako skrunilne linije kot Altmanova zimzelena klasika, toda v svojem angle\u0161ko govore\u010dem prvencu z ognjevitim komi\u010dnim dvojcem Benicia del Tora in Tima Robbinsa se prav osve\u017eujo\u010de loti nekaterih tabujev. Popoln dan <\/strong>ni popoln \/\u2026\/. Vendar \u010dlove\u010dnost filma, ki lebdi med so\u010dutjem in ironi\u010dno distanco, vodi scenarij po za\u010drtanih tirnicah in ponudi zgodbo, ki je kljub kli\u0161ejem o pisani bratov\u0161\u010dini vsaj tako avtenti\u010dna kot mnoge druge, bolj spo\u0161tljive upodobitve vojne v Bosni. \/\u2026\/ Popoln dan <\/strong>bi se lahko brez te\u017eav odvijal tudi v srednji Afriki, na Novi Gvineji ali Haitiju: govori o nesporazumih, birokraciji in odnosih, ki radi spodkopljejo domnevno enostavna dobra dejanja. \/\u2026\/ Sizifovska struktura zgodbe, v kateri spodleti vsak poskus, da bi spravili ‘debeluha’ iz vodnjaka, postane popoln okvir parabole o vztrajnem in prav ni\u010d sijajnem juna\u0161tvu \u2013 saj gre tu pravzaprav za komi\u010dno pripoved o upanju in neuspehu ter iskanju na\u010dina, kako zakrpati razpoke v jezu, ki ga bo zdaj zdaj preplavilo.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbKo se zgodba razvname, vas bo film hote ali nehote potegnil za seboj, predvsem po zaslugi re\u017eiserjevega talenta za odrezave komi\u010dne dialoge \u2013 kar je \u0161e posebej impresivno, saj gre za avtorjev prvi angle\u0161ko govore\u010di film \u2013 in same narave zgodbe, ki va\u0161a pri\u010dakovanja o tem, kam naj bi vodile najbolj eti\u010dne izbire, vsaki\u010d znova postavi na la\u017e.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj \u010dustveno presunljivo predstavo v odli\u010dni zasedbi odigra del Toro. Niti blatna in od vojne razdejana podoba ne more skaliti igral\u010devega magnetizma.\u00ab
– Justin Chang, Variety <\/em><\/p>\n

\u00bbV Popolnem dnevu<\/strong>, lahkotni, po malem obe\u0161enja\u0161ki, prilo\u017enostno cini\u010dni, mestoma pateti\u010dni parodiji humanitarnega brigadirstva, humanitarci odpovejo celo pri re\u0161evanju mrtvih. \/\u2026\/ Popoln dan<\/strong>, posnet po romanu Paule Farias, ne odkrije vode, le nekaj antibirokratskih kli\u0161ejev, frazo “Nema problema”<\/em>, ki postane metafora vojnega cinizma, in peklensko resnico (ni vrvi, ki bi vzdr\u017eala te\u017eo vojne tragedije!), zveni pa kot kozmi\u010dni vic, ki si ga pripovedujejo Trije kralji<\/strong>.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Popoln dan je zgrajen kot babu\u0161ka, znotraj vojnega filma skriva film ceste, v njem komedijo in znotraj te dramo. Njegov edini \u017eanr je \u017eivljenje samo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8550,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8549"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8550"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8549"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}