{"id":8537,"date":"2020-01-03T13:12:46","date_gmt":"2020-01-03T12:12:46","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/pojmo-v-dezju\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:08","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:08","slug":"pojmo-v-dezju","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pojmo-v-dezju\/","title":{"rendered":"Pojmo v de\u017eju"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Pi\u0161e se leto 1927. Hollywood je na pragu zvo\u010dnega filma. Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Lamont sta slaven in nadvse priljubljen ljubezenski par nemih romanc. Toda Don, ki je bil vedno z nogami na tleh, saj je moral za svoj uspeh trdo delati, se zaveda, da prihoda zvoka ni ve\u010d mo\u010d ustaviti. Zato se sam zavestno pripravlja na njegov prihod, medtem ko Lina sanjari o tem, kako bi njuna romanca lahko za\u017eivela tudi v resni\u010dnosti.<\/p>\n<p>Eno najbolj priljubljenih del klasi\u010dnega Hollywooda in muzikal, ki je postal sinonim tega \u017eanra, nam duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko se je poslavljal nemi film, zvo\u010dni pa se je zmagoslavno uveljavljal. <strong>Pojmo v de\u017eju <\/strong>pripada, tako kot filma <strong>\u010carovnik iz Oza<\/strong> in <strong>V vrtincu<\/strong>,<strong> <\/strong>sloviti liniji nesmrtnih klasik \u010dudovito nasi\u010denih barv, posnetih v veli\u010dastnem technicolorju.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbMoji prvi filmski spomini so v technicolorju. \u2026 tista rde\u010da, modra, zelena, rumena, globoko \u010drna, lesketajo\u010de zlata. Nobenega me\u0161anja barv ni videti \u2013 vse so osnovne in vse so \u017eive. Lahko je videti kri\u010de\u010de, zagotovo deluje neresni\u010dno in prav ni\u010d subtilno, toda \u017eivo je. \u017divi \u2026 To je zame technicolor.\u00ab<br \/>&#8211; Martin Scorsese<\/p>\n<p>\u00bbBrez primere najbolj slovita filmska plesna to\u010dka je solo Gena Kellyja ob pesmi &#8216;Singin&#8217; in the Rain&#8217; v istoimenskem filmu, ki ga je sore\u017eiral s Stanleyjem Donenom leta 1951 za producenta Alfreda Freeda pri studiu MGM. Kljub te\u017eavnemu startu, ko so film po premieri leta 1952 odrinili na stran, da ne bi zasen\u010dil ponovne izdaje MGM-ovega <strong>Amerikanca v Parizu<\/strong>, ki je nato \u0161e istega meseca na podelitvi oskarjev pometel s konkurenco, je film pri publiki vendarle naletel na izjemen uspeh. S\u010dasoma je za\u010del pridobivati tudi precej\u0161en kriti\u0161ki sloves, dokler se ni leta 1982, ob petdesetletnici filmske revije <em>Sight and Sound<\/em>, umestil kar na \u010detrto mesto lestvice &#8216;najbolj\u0161ih deset&#8217; po izboru mednarodnih kritikov in tako zaostal le za filmi <strong>Dr\u017eavljan Kane <\/strong>Orsona Wellesa, <strong>Pravilo igre <\/strong>Jeana Renoirja in <strong>Sedem samurajev <\/strong>Akire Kurosawe.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Wollen, <em>Singin&#8217; in the Rain (BFI Film Classics)<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNovi muzikal studia MGM <strong>Pojmo v de\u017eju <\/strong>je v\u010deraj v Music Hall prinesel pomlad s sve\u017eim, razigranim \u0161kropcem \u2026 Vsi elementi tega mavri\u010dnega filma, izdatno oblo\u017eenega z glasbo, plesom, barvami, spektaklom in bu\u010dnim izobiljem Gena Kellyja, Jean Hagen in Donalda O&#8217;Connorja, so skrbno domi\u0161ljeni, da vam zajam\u010deno pre\u017eenejo zimsko oto\u017enost in vas spravijo v cvetli\u010dno razpolo\u017eenje. \/\u2026\/ \u010ce nam zna kdo povedati, kaj imajo vse te neumnosti, ki jih uganjajo, opraviti z naslovom filma, mu bomo podarili \u010disto nov spomladanski klobuk. Sicer pa to ni pomembno, saj gre pove\u010dini za dobre neumnosti, ki mestoma dose\u017eejo raven prvovrstne satiri\u010dne burleske.\u00ab<br \/>&#8211; Bosley Crowther, <em>The New York Times<\/em>, 28. marec, 1952<\/p>\n<p>\u00bbRadostna satira Hollywooda ob zmagoslavju zvoka, divje slavje zanosa zaljubljenosti, komi\u010dna energija, ki tr\u010di in se nato razlije v popolno koreografsko stilizacijo. Sama ideja muzikala na minljivem vrhuncu njegovega uspeha. Koliko je tu Donena in koliko Kellyja? Naj o tem spregovori Franco La Polla, italijanski amerikanist, ki je ta film najbolj ljubil in \u0161tudiral: &#8216;Donen in Kelly sta se takrat \u017ee dobro poznala. Prvi (dvanajst let mlaj\u0161i) je kot re\u017eiser debitiral s filmom <strong>Okoli po mestu <\/strong>(On the Town, 1949), ki ga je prav tako re\u017eiral skupaj s slednjim. Nobena skrivnost ni, da je bil Kelly v prvi vrsti izjemen plesalec, ki je kasneje re\u017eiral \u0161e pet filmov \u2013 vse z dvomljivim uspehom. \/\u2026\/ Donenov svet je organska struktura, ki v vsakem trenutku izdaja sledi in duh avtorstva. Njegova glavna odlika je v tam, da znotraj ekonomije slehernega prizora in filma kot celote osrednji pomen dodeli ideji gibanja. Pri Donenu izraz energi\u010dnosti ni omejen na trenutke, v katerih liki do\u017eivljajo navdu\u0161enje ali zanos, pa\u010d pa preveva celoten potek, ritem in gestikulacijo zgodbe ter podeljuje filmu tisto zna\u010dilno, nalezljivo vitalnost. Druga\u010de povedano: kot bi se v teh trenutkih cel svet spremenil, se prilagodil du\u0161evnemu stanju likov, ki se izra\u017ea skozi gibanje \/\u2026\/ Ta re\u017eijski pristop je zagotovo bolj pripadal Donenu kot Kellyju, ki pa je bil resni\u010dno nadarjen igralec-plesalec, zmo\u017een sporo\u010danja tega pristopa na platnu.&#8217; Dodamo lahko le to, da je <strong>Pojmo v de\u017eju <\/strong>film pravlji\u010dnih povezav: Stanley Donen in Gene Kelly, kolosalna scenaristi\u010dna dvojica Betty Comden in Adolph Green, pa neznansko nadarjeni producent Arthur Freed, &#8216;bo\u017eji dar&#8217;, kot je rekel Donen. Tim, ki je ameri\u0161kemu muzikalu prinesel ve\u010dnost.\u00ab<br \/>&#8211; Paola Cristalli, iz kataloga festivala Il Cinema Ritrovato 2010<em> <\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Eno najbolj priljubljenih del klasi\u010dnega Hollywooda in muzikal, ki je postal sinonim tega \u017eanra, nam duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko se je poslavljal nemi film, zvo\u010dni pa se je zmagoslavno uveljavljal. Pojmo v de\u017eju pripada, tako kot filma \u010carovnik iz Oza in V vrtincu, sloviti liniji nesmrtnih klasik \u010dudovito nasi\u010denih barv, posnetih v veli\u010dastnem technicolorju.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8538,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8537"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8538"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8537"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}