{"id":8533,"date":"2020-01-03T13:12:45","date_gmt":"2020-01-03T12:12:45","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/selma\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:08","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:08","slug":"selma","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/selma\/","title":{"rendered":"Selma"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Zgodovinska drama o mno\u017ei\u010dnih aktivisti\u010dnih pohodih iz alabamskega mesteca Selma v prestolnico Montgomery, ki so leta 1965 privedli do odprave diskriminacijskih volilnih zakonov, in biografski portret Martina Luthra Kinga mlaj\u0161ega v prelomnem trenutku boja temnopolte Amerike za dr\u017eavljanske pravice, enakopravnost in \u010dlove\u0161ko dostojanstvo.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbNe moremo re\u010di, da Hollywood ni popisoval velikih epizod iz \u010drnskega boja za dr\u017eavljanske pravice, toda popisoval je le tiste, v katerih so bili lahko glavni belci (<strong>Misisipi v plamenih<\/strong>, <strong>Duhovi Misisipija<\/strong>, <strong>Cesta slave<\/strong>, <strong>Dolga pot domov<\/strong> ipd.), medtem ko se je tistih, v katerih bi bili lahko glavni le \u010drnci (npr. mno\u017ei\u010dnih protestnih pohodov od Selme do Montgomeryja), izognil, tako da je to \u010dudno \u2013 in v vseh smislih simptomati\u010dno \u2013 luknjo zapolnila \u0161ele <strong>Selma<\/strong>, ki je pri\u0161la ravno v \u010dasu Fergusona (Missouri), policijskih likvidacij \u010drncev in novih \u010drnskih protestnih pohodov. \/\u2026\/ \u2026 elegantna epopeja aktivizma, mobilizacije in protesta.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm ne ponuja hagiografskega portreta velikega vodje. V odli\u010dni interpretaciji britanskega igralca <strong>Davida Oyelowa<\/strong> je King prikazan kot nezvest mo\u017e in \u010dlovek, poln dvomov in strahov. To ni svetnik, ampak energi\u010den in pragmati\u010den vodja, ki je po besedah nekega kolega &#8216;prekleto dober terenski poveljnik&#8217;. Najbolj\u0161i prizori filma so tisti, v katerih ga vidimo na delu.\u00ab<br \/>&#8211; Andrej Gustin\u010di\u010d, <em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav pere\u010de realnosti, ki je snov filma <strong>Selma<\/strong>,<strong> <\/strong>tu ni treba posebej izpostavljati, klju\u010dni pomen tega filma za bodo\u010de generacije ni v njegovi \u017ego\u010di aktualnosti, pa\u010d pa v tem, kako potegne vzporednico med zgodovinskim bojem in trenutno krizno situacijo \u2013 in kako nenavadno je, da mu to uspe, ne da bi izgubil ves svoj optimizem. Film, ki odpira slovito, a zapra\u0161eno poglavje severnoameri\u0161ke zgodovine, govori prav toliko o &#8216;nepopolni zvezi&#8217;, kot ji je leta 2008 rekel Barack Obama, kot o pohodu iz Selme v Montgomery pod vodstvom Martina Lutra Kinga leta 1965, ki je spro\u017eil sprejetje zakona o volilni pravici. (Pri tem ne pozabimo, da je taisti zvezni zakon vrhovno sodi\u0161\u010de leta 2013 razveljavilo in 15 dr\u017eavam povrnilo pravico do volilne diskriminacije \u2013 ve\u010dina teh dr\u017eav se nahaja na ameri\u0161kem Jugu.) <strong>Selma <\/strong>ne igra letos v kinih le zato, ker je bil skrajni \u010das za biografski film o Martinu Luthru Kingu, pa\u010d pa tudi zato, ker je bil eden velikih hollywoodskih studiev pripravljen spregovoriti o tem, kako malo se je polo\u017eaj temnopoltih v tej dr\u017eavi zares spremenil.\u00ab<br \/>&#8211; Steve Macfarlane, <em>Slant Magazine<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm je vse prej kot spo\u0161tljiva filmska biografija ali okostenela u\u010dna ura zgodovine, kar bi lahko postal v manj spretnih rokah. Re\u017eiserkina kot britev ostra in pronicljiva upodobitev gibanja za dr\u017eavljanske pravice \u2013 in samega Kinga \u2013 na kriti\u010dnem razpotju je prav toliko lucidna v svoji politi\u010dni kot psiholo\u0161ki analizi. Poka\u017ee nam Kinga \u010dlove\u0161ke velikosti, pod \u010digar neuklonljivo javno persono tlijo utrujenost, dvom in negotovost. S pomo\u010djo elokventnega, z dejstvi podkrepljenega scenarija Paula Webba in dostojanstvene, veli\u010dastne igre Davida Oyelowa je DuVernayjeva ustvarila tiste vrste film, ki dviga ugled tako imenovanim &#8216;presti\u017enim&#8217; produkcijam.\u00ab<br \/>&#8211; Scott Foundas, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Selma<\/strong> je \u017eiva odslikava, filmanje, do\u017eiveto na ulicah, kjer se je brutalne dogodke sprva zamol\u010dalo, nato o njih poro\u010dalo, tu pa so iztrgani zgodovinski pozabi, da bi pod\u017eigali duha, s kakr\u0161nim se pona\u0161a le malokateri film. Skupina nekonvencionalnih umetnikov je ustvarila presunljivo humanisti\u010den film za \u0161iroko ob\u010dinstvo. \/\u2026\/ Domiseln, anga\u017eiran in aktualen, premore humor, predvsem pa \u010dustveno zavzetost, ki raje poraja spontane primerjave s sedanjostjo, namesto da bi svoje lekcije obe\u0161ala na veliki zvon.\u00ab<br \/>&#8211; Charlie Schmidlin, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Lincoln<\/strong> je imel Lincolna. <strong>Selma<\/strong> ima Martina Luthra Kinga in podobo tega mo\u017ea, pred katero boste ste\u017eka ostali hladni. David Oyelowo ni \u0161e nikoli odigral silovitej\u0161e predstave. Kot bi prodrl naravnost v Kingovo du\u0161o in se tam usidral za dve uri. Seveda je kolosalen, ko s podija pod\u017eiga svojo kongregacijo, toda utrujenost, ki jo daje slutiti, je \u0161e pomembnej\u0161a: kot Sizif, ki z muko potiska svojo skalo navkreber, je tudi Oyelowov King v stalnem pri\u010dakovanju novih ovir, preganja ga nenehna neizbe\u017enost poraza.\u00ab<br \/>&#8211; Tim Robey, <em>The Telegraph<\/em><\/p>\n<p>\u00bbInteligentno napisan, energi\u010dno posnet, precizno zmontiran in brezhibno odigran film predstavlja redek primer umetni\u0161ke spretnosti, izrabljene za stvaritev globoko ganljivega zgodovinskega portreta.\u00ab<br \/>&#8211; Stephen Farber, <em>The Hollywood Reporter<\/em> <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>zgodbaZgodovinska drama o mno\u017ei\u010dnih aktivisti\u010dnih pohodih iz alabamskega mesteca Selma v prestolnico Montgomery, ki so leta 1965 privedli do odprave diskriminacijskih volilnih zakonov, in biografski portret Martina Luthra Kinga mlaj\u0161ega v prelomnem trenutku boja temnopolte Amerike za dr\u017eavljanske pravice, enakopravnost in \u010dlove\u0161ko dostojanstvo. kritike\u00bbNe moremo re\u010di, da Hollywood ni popisoval velikih epizod iz \u010drnskega boja<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8534,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8533"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8534"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8533"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}